Rome, ki živijo v Beltincih, naj bi preselili na novo lokacijo, imenovano Fazanerija. Ta leži desno ob cesti v smeri vasi Gančani, za vzrejališčem fazanov. Tu je bila nekoč gramoznica, v zadnjem obdobju prostor za odlaganje gradbenih materialov. Po urbanistični zasnovi bi novo naselje sestavljale začasne stanovanjske enote za približno 70 Romov.
Župan Občine Beltinci Marko Virag pravi, da se projekta preselitve ne bi lotevali, če ne bi imeli velikega soglasja Romov, da gredo drugam in na boljše, z njihovo preselitvijo pa bi se strinjala tudi večina Beltinčanov. Bivanjske in socialne razmere v naselju, v katerem naj bi živelo od 70 do 80 Romov, so namreč nevzdržne. »Natančnega podatka o njihovem številu ni, saj se vsi ne prijavijo. V naselje se priseljujejo tudi iz drugih romskih naselij in iz držav na območju nekdanje Jugoslavije,« pove Virag. Razen hiše romskega svetnika so preostali objekti, kolibe in prikolice postavljeni na parcelah v občinski lasti in na črno. Kdaj so ta zemljišča sploh prišla v občinsko last, županu ni poznano, verjetno pa v času prevzemanja družbene lastnine.
Zakaj ne tu, kjer so
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Zaradi vznemirjenja, ki ga je sprožila nameravana preselitev Romov, je v drugi polovici junija odstopil romski svetnik Dušan Horvat. Kot je povedal, zato ker njegova beseda na občini ni upoštevana, odstopil pa je tudi zaradi pritiskov nekaterih članov romske skupnosti nanj in na člane družine. Dejal je tudi, da župan z načrtom preselitve ni najprej seznanil njega, ampak je to izvedel od drugih, in da je občinski svet s to tematiko zgolj seznanil na eni zadnjih sej pri točki poročilo župana. Res pa je, doda Horvat, da bi se večina Romov preselila takoj. »Tudi sam sem se pripravljen skupaj z otroki odseliti drugam, vendar samo, če bom dobil hišo, ki bo vredna toliko, kot sem sam vložil v to, ki jo imamo sedaj. Kajti rodil sem se na tej zemlji in tu živim že petdeset let,« pravi Horvat.
Sam se spomni, da so v času njegovega otroštva romsko naselje sestavljale štiri hiše, takrat še povsem na obrobju Beltinec, sem pa naj bi Romi prišli po pripovedovanju iz zaselka Renovice, kjer naj bi najprej živeli, in po odločitvi beltinske grofice.
Beltinski Romi živijo strnjeno na razmeroma majhni površini, čeprav je na območju naselja še precej nezasedenih površin. Prav tako ga obdaja nekaj zemljišč v zasebni lasti, del katerih bi občina lahko pridobila za namen razširitve in ureditve obstoječega naselja. Toda Virag poudari, da bi bilo urejanje naselja na obstoječi lokaciji težko izvedljivo zaradi vodovodne infrastrukture, dveh vodohranov, in bližnjega pokopališča. Pove tudi, da je sam zamisel o preselitvi romskega naselja nasledil, saj izhaja še iz časa prejšnjega vodstva občine, o tej možnosti pa so se pogovarjali s predstavniki različnih javnih služb tudi na več sestankih. Glede predlagane nove lokacije pa beltinski župan pove, da se zdi ta za občino primerna zato, ker gre za zazidljivo območje, ki bi se ga dalo z minimalnimi posegi v prostor komunalno opremiti, da je še v okviru beltinske katastrske občine in je po besedah Viraga tudi dovolj odmaknjena in v naravi, da bi lahko Romi tu živeli na svoj način.
Ali bi bila razselitev Romov, kar naj bi bila na enem od sestankov omenila predstavnica centra za socialno delo, sociološko gledano primernejša za dosego izboljšanja socialnega položaja Romov, Virag težko presoja, verjetno bi to sprožilo veliko nasprotovanje pri tamkajšnjih prebivalcih. »Že smo imeli malodane zbor krajanov, ko se je v vas naselila ena romska družina,« razloži Virag.
Ogled kar s ceste
V Centru za socialno delo (CSD) Pomurje pravijo, da predlogov o načinu reševanja bivanjskih razmer romske skupnosti v Beltincih niso dajali. »CSD Pomurje ni bil pozvan k sodelovanju pri izvedbi konkretnega projekta, smo pa s projektom seznanjeni,« je povedala direktorica Sandra Babič. Ugotavlja tudi, da razmere, v katerih živijo posamezniki in družine v naselju, niso primerne za bivanje, sami pa jim zagotavljajo pomoč, ki jim pripada in jo potrebujejo. To so pripravljeni zagotavljati v okviru svojih pristojnosti tudi v prihodnje. Babičeva še poudarja, da z Občino Beltinci redno sodelujejo pri reševanju problematike, vendar ji pri tem ne dajejo nobenih usmeritev in priporočil.
Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da od Občine Beltinci nekega zaprosila za njihove mnenje glede preselitve romskega naselja niso prejeli in da je prostorsko načrtovanje in razvoj v pristojnosti občine. »Mnenja o morebitni konkretni preselitvi naselja nimamo, načeloma pa lahko potrdimo, da je ureditev bivanjske infrastrukture, ki bo vsebovala osnovne pogoje za življenje ljudi (vodo, elektriko in komunalne storitve), ključnega pomena za odpravo stigmatizacije, izboljšanje socialnega položaja in vključenost romske skupnosti v družbo,« so še zapisali v odgovoru. Dodali so še, da je finančne vire za izvedbo komunalnega urejanja v romskih naseljih mogoče iskati v razpisih, ki jih objavlja ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Z razmerami v romskem naselju v Beltincih sta se nedavno seznanila tudi predstavnika vlade, državna sekretarja Igor Šoltes in Anton Grizold, ki sta skupaj z županom prišla tudi v naselje. A po besedah Dušana Horvata pomembni obiskovalci v naselje niso vstopili, ampak si ga ogledali kar s ceste.
Zdajšnja lokacija zanimiva za zasebnike?
Horvat tudi pove, da bi se v naselje vrnil mir že s tem, če bi se preselilo drugam nekaj družin, kajti potem bi vsak bolj razmišljal o tem, kaj je njegovo in kako si bo uredil življenje. »Sprašujem pa se tudi, zakaj nas je treba od tod sploh seliti,« še razmišlja. Nekateri Romi bi namreč bili pripravljeni tu kupiti zemljišča in si pridobiti gradbeno dovoljenje, prav tako bi po njegovem mnenju beltinska občina lahko z namenom ureditve romskega naselja temu namenila preostale proste parcele in odkupila bližnji zapuščeni objekt, ki bi se ga dalo urediti v stanovanjski objekt. Tega je zgradil neki podjetnik in je zdaj obremenjen s hipoteko. Vendar se o tej možnosti sploh ne razpravlja, ker je po sogovornikovih besedah lokacija romskega naselja zanimiva za zasebne vlagatelje za gradnjo stanovanjskih objektov. Opozori še na neprimernost predlagane nove lokacija, saj da so v gramozno jamo v preteklosti odlagali najrazličnejše tudi škodljive odpadke. O kritiki, da so Romi z navijanjem glasbe v času pogrebov na bližnjem pokopališču tu moteči, Horvat pravi, da se je to res dogajalo, vendar zdaj več ne.
Zaradi zelo slabih bivanjskih razmer in ob tem, da se v naselje priseljujejo Romi iz drugih naselij in držav, kar vse vodi do večjih nesoglasij ter napetosti, je neke rešitve treba iskati, meni predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Sandreli. »Predlog občine o preselitvi naselja je v tem trenutku dober, kakšna bo izvedba, kako bo to vplivalo na razvoj samega naselja in kako se bodo Romi vključili v okolje, pa je druga stvar. Sam sem mnenja, da bo tu potrebno sodelovanje obeh strani, prav tako bodo morali Romi, če se bodo strinjali s predlogom občine o selitvi, k temu marsikaj prispevati,« meni Horvat Sandreli.
Celoten prispevek si lahko preberete v novi številki Vestnika. Izvedeli boste še, da Horvat Sandreli pravi, da bi morale pri dogovarjanju med romsko skupnostjo in občino glede preselitve sodelovati še druge ustanove, da je občina z zamislijo o ureditvi naselja seznanila državni stanovanjski sklad in da finančna sredstva iščejo tudi na ravni Evropske unije.