Občina Dobrovnik je v zadnjem obdobju postala središče burnega spora. V ospredju sta Teodor Varga, občinski svetnik in predsednik občinske komisije za narodnostna vprašanja, in župan občine Marjan Kardinar. Varga, tudi član madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik, je župana javno obtožil, da je v obdobju 2019–2023 javna sredstva, namenjena sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanju pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti, uporabljal nenamensko in netransparentno. Oko je vrgel predvsem na stroške dvojezičnega gradiva, ki so ena izmed postavk pri določitvi višine sredstev, ki jih vsako leto nameni država dvojezičnim občinam po izračunih vladnega urada za narodnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti so tetovirali za dober namen
Člani društva Dahavski pingvini, ki so poznani predvsem po božičnem kopanju v Ledavi in novoletnem skoku v Soboško jezero, so v predprazničnem času združili moči z GrindArt tatoo studiem iz Murske Sobote. Razmišljali so, kako bi lahko pomagali lokalni skupnosti in se domislili dobrodelnega tetoviranja. Danes so izvedli tako imenovano walk-in tetoviranje, pri katerem gre za princip ustvarjanja polurnih majhnih tatujev. Izkupiček od dobrodelnega tetoviranja bodo namenili družinam, ki so najbolj potrebne pomoči. Akcija je stekla povsem spontano in se razvila v decembrsko druženje prijateljev. Fotografije Aleš Cipot
»Mačehovski odnos«
Po njegovih navedbah je sporna poraba tovrstnih sredstev za kurilno olje, stroške elektrike za občinsko upravo in kulturni dom ter za prevajanje in dvojezične objave v okviru Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik. Hkrati opozarja še na domnevno prakso dvojnega zaračunavanja storitev občanom za uporabo kulturnega doma, kljub temu da so bili stroški že pokriti iz javnih sredstev. »Če seštejemo, je zavod v zadnjih petih letih za občino prevedel vsaj 2360 strani, natisnil več kot 74.000 barvnih A4-strani dvojezičnega gradiva in za isti znesek to vse tudi oblikoval,« poudarja Varga, ki ocenjuje, da je občina v obravnavanem obdobju nenamensko porabila več kot 200 tisoč evrov tovrstnih sredstev.
Varga je ob tem župana in direktorico občinske uprave Ester Povše obtožil »mačehovskega odnosa« do madžarske narodne skupnosti in zatrdil, da župan s svojo ekipo sistematično onemogoča pregled dokumentacije o porabi sredstev. Komisija za narodnostna vprašanja je namreč že aprila zahtevala celotno poročilo za leto 2023, vendar so njene zahteve naletele na gluha ušesa. Domnevno negospodarno in nenamensko porabo javnih sredstev je prijavil na računsko sodišče, protikorupcijsko komisijo in državni urad za nadzor proračuna ter o vsem skupaj obvestil širšo javnost. Glede na vhodne podatke dobrovniške občine njihovi stroški dvojezičnega gradiva prav gotovo močno izstopajo, saj so najvišji med deveterico občin z madžarsko ali italijansko narodno skupnostjo, ki jima država namenja dodaten denar. So tudi skoraj enkrat višji od tistih, ki jih poroča lendavska občina, ki bi glede na velikost, vlogo in številne organe ter institucije na svojem območju morala imeti višje stroške dvojezičnega gradiva od majhne dobrovniške občine.
Sodeloval pri sprejemanju
Župan Marjan Kardinar je vse obtožbe odločno zavrnil in izrazil presenečenje nad Vargovo javno akcijo. Poudarja, da je Varga kot član občinskega sveta sodeloval pri sprejemanju proračunov in bil seznanjen z zaključnimi računi, v katerih so bila sredstva za dvojezičnost jasno opredeljena. »Občina je vsako leto poročala uradu za narodnosti, ki ni ugotovil nobenih nepravilnosti,« zatrjuje Kardinar, ki poudarja, da je Varga sprožil očitke prav v trenutku, ko je občinski nadzorni odbor uvedel nadzor nad porabo sredstev, namenjenih madžarski samoupravni narodni skupnosti. Ob tem pripomni, da je dobrovniška madžarska narodna skupnost predložitev dokumentacije nadzornemu odboru zavrnila z argumentom, da nadzorni odbor nima pristojnosti, čeprav so občini na ministrstvu za javno upravo pritrdili, da je ravno obratno. »Za izvedbo dvojezičnega poslovanja in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti v Občini Dobrovnik jim očitno ni mar, saj iz njihovega odnosa izhaja, da bi do celotnih sredstev morali biti upravičeni le oni. Ocenjujem, da gre za osebno zadevo, kakšno pa, se bo še videlo,« je oster Kardinar, ki napoveduje, da bo o zadevi zaprosil za pisno mnenje predsednico dobrovniške madžarske narodne skupnosti, člane sveta omenjene skupnosti, predsednika krovne organizacije pomurskih Madžarov in državni urad za narodnosti.
Spor ima lahko širše osebne in politične razsežnosti. Predsednica dobrovniške madžarske narodne skupnosti je namreč Teodorjeva mama Edit Varga, ob tem pa se ni moč izogniti vprašanju, ali ima Vargova akcija morda zametke ambicij za prihodnje lokalne volitve. Varga je tudi član sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, krovne organizacije pomurskih Madžarov, kjer je bil do lanskega spora s predsednikom Dušanom Orbanom tudi podpredsednik, a je nato odstopil. Kako se bo zgodba odvila, bo odvisno od ugotovitev nadzornih institucij in morebitnega pritiska javnosti. A jasno je, da Občina Dobrovnik ta trenutek ne živi v deklariranem sožitju, temveč v očitno globoko razdeljeni skupnosti, kjer denar za ohranjanje kulturne identitete postaja tudi sredstvo političnega boja.
Ponovno bodo pregledali
V vladnem uradu za narodnosti so za Vestnik pojasnili, da vsako leto pregledajo vsebinska in finančna poročila in da so v skladu s takrat veljavno prakso pregledali tudi poročili dobrovniške madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) in Občine Dobrovnik za leto 2023.
»Urad za pregled vseh poročil uvaja novo prakso. Ob nastopu novih dejstev, s katerimi smo bili seznanjeni, smo se v uradu odločili, tudi po posvetovanju z revizijsko službo, da poslovanje Občine Dobrovnik in MSNS Občine Dobrovnik ponovno pregledamo po dopolnjenem postopku,« so napovedali v vladnem uradu za narodnosti.