Ustavno sodišče je razveljavilo člene odloka o določitvi volilnih enot za izvedbo lokalnih volitev v občinski svet Občine Dobrovnik, ki se nanaša na določitev prve do četrte volilne enote. Pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti in zakonitosti odloka je vložil Istvan Kovacs, v njej pa opozoril na veliko odstopanje od načela enakosti volilne pravice in na pomembno kršitev volilne pravice po ustavi in zakonu o lokalnih volitvah. Odločitev ustavnega sodišča in s tem razveljavitev prvega odstavka 2. člena in 3. člena odloka začne veljati z dnem vročitve odločbe ustavnega sodišča Občini Dobrovnik. Ta jo je prevzela 29. decembra. Kljub temu odločitev ne učinkuje na razmerja, ki so bila že pravnomočno končana, torej na lokalne volitve, ki so bile izvedene novembra 2022, pojasnjujejo na občini. »Gre za učinkovanje za naprej (ex nunc), kar pomeni, da bo moral občinski svet Občine Dobrovnik, ob upoštevanju enakosti volilne pravice, z odlokom sprejeti novo določitev volilnih enot,« so še zapisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Ustavno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz prvega odstavka 20. člena zakona o lokalnih volitvah in podatkov ministrstva za notranje zadeve o številu prebivalcev, po katerih ima Občina Dobrovnik 1343 prebivalcev, od tega 1085 volilnih upravičencev. To pomeni, da bi moral biti en član občinskega sveta izvoljen na 168 prebivalcev oziroma na 136 volilnih upravičencev. Razlika je največja v prvi in četrti volilni enoti. Prva volilna enota obsega območje Žitkovec, kjer 87 volilnih upravičencev voli enega občinskega svetnika, medtem ko v četrti enoti, ki zajema del naselja Dobrovnik, 542 volilnih upravičencev voli tri člane občinskega sveta. »Tako veliko odstopanje pri oblikovanju volilnih enot pomeni kršitev enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja, na primer dodatna obremenitev občinskega proračuna,« je navedeno v obrazložitvi odločitve ustavnega sodišča, prav tako, da občinski svet ni pojasnil, zakaj naj bi oblikovanje volilnih enot na način združevanja prebivalcev več krajevnih skupnosti v volilno enoto odvzelo legitimnost lokalnim volitvam, kakor je navedel v svojem odzivu.
Občinski svet Občine Dobrovnik se je z vsebino pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi volilnih enot seznanil na seji oktobra minulo leto. V odzivu je med drugim navajal, da ga je pri pripravi odloka vodila želja, da so v občinskem svetu zastopana vsa naselja in s tem njihovi specifični interesi. Oblikovanje volilnih enot, tako da se zagotovi matematično enako število prebivalcev v vsaki od volilnih enot, po mnenju občinskega sveta pomeni, da se oblikujejo dodatne volilne enote, s čimer pa bi se dodatno obremenil občinski proračun. Prav tako bi oblikovanje volilnih enot na način združevanja prebivalcev več krajevnih skupnosti v volilno enoto po mnenju občinskega sveta lokalnim volitvam odvzelo legitimnost.
Istvan Kovacs poudarja, da je vprašanje določanja volilnih enot v Občini Dobrovnik že zelo staro, prav tako, da je na odstopanje od načela enakosti in na kršenje volilne pravice večkrat opozarjal, vendar pristojni niso ukrepali. Prav tako Kovacs opominja, da je ustavno sodišče sprejelo jasno stališče glede oblikovanja volilnih enot že leta 2002, vendar v Dobrovniku tega niso upoštevali. Takrat je ustavno sodišče odločalo v zvezi z razveljavitvijo odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta Občine Lendava. »Komu je bilo v interesu, da se stvari niso spreminjale, ne vem,« pravi Kovacs. Občinski svet bo odločitev ustavnega sodišča zdaj moral spoštovati.