Kot je povedal vodja oddelka za razvoj in infrastrukturo radgonske občine Darko Fras, je občina odprodala poslovna deleža v znesku 1500 evrov. "Celotni kapital podjetja Komunala Radgona znaša nekaj več kot 250.000 evrov, tako vse skupaj v bistvu predstavlja nekaj več kot en odstotek," je povedal Fras.
Zdaj bodo po njegovih napovedih v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in gospodarskih javnih službah ustanovili organ skupnega upravljanja, t. i. svet ustanoviteljic. "Ta bo imel pristojnosti in naloge izključno na področju skupnega izvajanja teh dveh gospodarskih lokalnih javnih služb," je dejal Fras.
Dogajanje okrog prodaje družbe Komunala Radgona je posledica stečaja Javnega podjetja Prlekija (JPP), ki je prej izvajalo dobavo in čiščenje odpadne vode za vseh osem pomurskih občin desnega brega Mure. JPP je aprila letos predlagalo stečaj podjetja in takrat so se občine, ki so imele od leta 2009 skupno vodno infrastrukturo, odločile, da bodo oskrbo z vodo reševale vsaka po svoje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Tako so občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej ustanovile novo podjetje Prleška komunala. Podjetje je bilo v register vpisano 5. julija in se še formira, direktor je Boris Filipič. Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je prav tako želela biti del Prleške komunale, pa prleške občine, kot je povedal župan Andrej Vrzel, na koncu niso povabile k ustanovitvi.
Zato so nekaj časa razmišljali o svojem režijskem obratu. A kot je za STA dejal Vrzel, bi bilo to nesmiselno in ekonomsko vprašljivo glede na cene vode za občane. "Dejansko nismo imeli druge izbire, kot da smo prosili občino Gornja Radgona, ali nas sprejme v lastniško strukturo njihovega javnega podjetja. S tem pridobimo upravljavca našega vodovodnega omrežja in tudi izvajalca javne službe," je dejal.
Občina Apače je že ob stečaju JPP napovedala, da bo najverjetneje oskrbo z vodo urejala s Komunalo Radgona, čemur so zdaj korak bližje.
Vrzel je vesel odločitve Gornje Radgone tudi zato, ker so tako rešili tudi dilemo glede kohezijskih sredstev. Bili so namreč vključeni v drugo fazo izgradnje sistema C pomurskega vodovoda. "Druga faza, v katero smo bili vključeni Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače in Gornja Radgona, je imela v pogodbi o pridobitvi sredstev zavezo, da mora biti sistem enovit in z enim upravljavcem. Dejansko zdaj to zavezo ohranjamo," je pojasnil.
Tudi Frasu se zdi pomembno, da s skupnim pristopom ohranijo enovitost vodovodnega sistema, saj ima, kot je dejal, "zdaj ta del sistema C še vedno nad 10.000 priključenih prebivalcev, kar pomeni, da dosegamo kriterij za pridobivanje kohezijskih sredstev v prihodnosti".
Vrzel pričakuje, da bo pravna podlaga sprejeta do konca septembra, Komunala Radgona pa se po njegovih besedah že pripravlja, da bo prevzela v upravljanje omrežje v Apačah, Radgoni in tudi Svetem Juriju ob Ščavnici.