Toda kmalu je župan doživel hladno prho, saj je direktorat za lokalno samoupravo na podlagi opozorila nekdanjega svetnika Milana Horvata izdal pojasnilo, da je bilo glasov premalo. Statut se namreč v skladu z zakonom sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov, poslovnik pa z dvotretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta. Dve tretjini od 11 znašata 7,33, pri izračunu rezultatov glasovanja pa se, če rezultat izračuna ni celo število, to število vedno zaokroži navzgor. To pomeni, da bi za sprejetje statuta moralo glasovati najmanj 9 članov občinskega sveta, za sprejetje poslovnika pa najmanj 8 svetnikov, zato predpisa nista bila sprejeta in ne smeta biti uradno objavljena.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kdo je kriv za napako?
Župana smo povprašali, kako je lahko prišlo do napačne interpretacije rezultata glasovanja za tako pomembna akta, kot sta statut in poslovnik, in kdo je za to odgovoren – on, občinska uprava, občinski svet, komisija za statutarna in pravna vprašanja ali nemara celo občinski odvetnik. Občina namreč za svetovanje na pravnem področju že od leta 2019 najema odvetniške storitve Mitje Pukšiča in mu mesečno za to plačuje 732 evrov. Pukšič je redno prisoten na sejah občinskega sveta, je pa res, da ga na predmetni seji ni bilo.
Šlihthuber pravi, da je po glasovanju zastavil vprašanje, ali število glasov zadostuje za potrditev statuta in poslovnika. »Nobeden izmed članov občinskega sveta in tudi iz vrst opozicijskih članov občinskega sveta ni podal niti besede. Zato sem menil, da je število glasov zadostno, da sta statut in poslovnik sprejeta,« pojasnjuje župan občine, ki je že več kot desetletje najbolj zadolžena v Sloveniji. Kot še pravi Šlihthuber, sta oba akta ponovno uvrščena na dnevni red seje, ki bo 6. junija, s čimer bo občinski svet ponovno moral odločati, in s tem bo, kot dodaja župan, ta zadeva končana.
Ni se zgodilo prvič
Fiasko s sprejemanjem statuta in poslovnika ni osamljen primer neveljavnega sprejemanja aktov v gornjepetrovski občini. Lani so denimo svetniki sprejeli sklep o ukinitvi krajevnih skupnosti, ki je povzročil številne polemike, letos pa so ga razveljavili. Kot je namreč ugotovila služba za lokalno samoupravo pri ministrstvu za javno upravo, sklep o ukinitvi krajevnih skupnosti ni imel pravnega učinka, saj ni bil sprejet v skladu z zakonom in statutom občine, ki nalagata občini ugotoviti interes prebivalcev pred spremembami ožjih delov občine. Tudi v novem statutu, ki ga bodo torej še enkrat sprejemali, je določeno, da občinski svet ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, ni kandidatov za člane sveta oziroma občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti.
