Dogovorjeno je bilo, da se bo projekt financiral v skladu s pogodbo, podpisano pred začetkom gradnje pomurskega vodovoda. To pomeni, da bo država iz proračuna in kohezijskih sredstev zagotovila 95-odstotno financiranje. Kot je znano, je bilo nekaj časa spornih pet milijonov evrov, to je tisti del sredstev, ki je bil v prvi fazi gradnje vodovoda zagotovljen v vodnem skladu.
Lahko brez Občine Grad
Od takrat, pravi koordinator projekta in strokovne službe javnega podjetja Vodovod sistema B Edvard Mihalič, je bilo sodelovanje z MOP korektno in kooperativno. Tako je bilo tudi ta ponedeljek, ko so usklajevali še zadnje tehnične podrobnosti. Mihalič nam je povedal, da projekt ni več sporen. Jasno je tudi, da Občina Grad s svojimi zahtevami ni ovira za izvedbo. V projektu nadgradnje ni več pogoja, da je za izvedbo potrebno sodelovanje vseh občin, zato je občino, ki nima interesa za sodelovanje, mogoče izločiti in nadaljevati projekt brez nje. Mihalič je povedal, da so jim tako svetovali tudi na usklajevalnem sestanku. Izločitev Občine Grad iz projekta torej ne bo vsebinsko porušila projekta, saj neposredna udeležba te občine predstavlja le dva odstotka vrednosti projekta. To bo sicer zahtevalo nekaj administrativnega dela in sprejemanja novih sklepov v preostalih sodelujočih občinah, ne gre pa za zelo zapletene zadeve, ki jih ne bi bilo mogoče proceduralno izpeljati v dveh ali treh tednih. Mihalič je znova poudaril, da izločitev Občine Grad ni cilj drugih sodelujočih občin v projektu, če ne bo šlo drugače, pa bo to treba storiti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi še letos 38 novih stanovanj
Stanovanjski bloki so kljub starosti obnovljeni in dobro vzdrževani, vendar vsi brez dvigala.
Kdo podpira županjo
Tudi razdelitev političnih kart med župani sodelujočih občin pri projektu verjetno ne bo ustavila projekta. Ne nazadnje župani, ki so pred podpisom notarskega sporazuma o nadgradnji vodovodnega sistema B podpisali sporazum, ki ga je predlagala Občina Grad, tega tej občini niso vrnili. Verjetno bo držalo, da župani iz vrst SLS podpirajo svojo kolegico, vendar si ti župani ne morejo privoščiti neomajne podpore in s tem miniranja celotnega projekta. Občine, ki jih vodijo župani SLS, bodo gradile sekundarna omrežja v naseljih, ki v prvo fazo gradnje vodovoda B niso bila vključena, druge (na primer puconska) pa potrebujejo obnovo primarnega in sekundarnega omrežja v naseljih, ki so bila priključena na vodovodni sistem že sredi osemdesetih let. Če bi odstopile od projekta in podpirale zahteve Občine Grad, bi morale obnovo financirati iz omrežnine, ki jo zbirajo.
Po svoje si žaga vejo, na kateri sedi, tudi Občina Grad sama, saj ji bodo v primeru izstopa iz projekta preostale občine določale pogoje za oskrbo s pitno vodo iz obnovljenih transportnih vodov.