Župan Občine Lendava Janez Magyar je danes podpisal pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji, so zapisali na občinski spletni strani. Občina Lendava je za predmetno nepremičnino in premično premoženje odštela 50.000,00 EUR.
Župan Janez Magyar je ob podpisu pogodbe dejal: »Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj ta ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad.
Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.
Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.
Etnografske predmete, skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.