Ljutomerski svetniki so na novembrski izredni seji prižgali zeleno luč za spremembo načrta razvojnih programov, potem ko se je vrednost investicije energetske prenove stavb zvišala za 1,1 milijona evrov na skupno 3,6 milijona evrov. Občina je v prvi fazi, ki je potekala med letoma 2017 in 2019, energetsko sanirala pet občinskih stavb, med njimi ljutomerski vrtec, osnovno šolo v Cezanjevcih, športno dvorano Ivana Cankarja, osnovno šolo pri Mali Nedelji in ljutomersko glasbeno šolo. V drugi fazi načrtuje še sanacijo občinske stavbe, doma kulture, cvenske šole in vrtca. Izvedba se je nekoliko zamaknila, saj je bila sanacija predvidena že v letu 2021, sprememba načrta razvojnih programov pa je bila potrebna tudi zaradi prijave na razpis 22. novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Občina namreč načrtuje, da bo za projekt pridobila 1,2 milijona evrov iz evropskih virov, več kot 400 tisoč evrov pa od države. »Tega projekta ne bi upala predlagati, če ne bi dobili teh nepovratnih sredstev,« je prepričana o uspehu na razpisu ljutomerska županja Olga Karba, poleg tega pa pogodba z izvajalcem vsebuje odložni pogoj, da ta preneha veljati, če sredstva ne bodo zagotovljena. V letošnjem proračunu je bilo za energetsko sanacijo predvideno zadolževanje v višini dva milijona evrov, a ker se je izvedba projekta zamaknila, občina kredita ni najela. Bo pa to treba narediti v naslednjem letu, a zadnjo besedo bodo seveda imeli občinski svetniki, ko bodo obravnavali predlagani proračun.
Županja in svetniki v prekršku, a odločitve veljavne
Bolj kot vsebina zadnje izredne seje v oči bode dejstvo, da je ta spet potekala na daljavo. Ljutomerski svetniki so se nazadnje v živo sestali na občinski seji 30. januarja 2020 – torej pred skoraj dvema letoma. To je delno razumljivo, saj je kmalu zatem svet zajela pandemija novega koronavirusa in tudi Slovenija je 13. marca razglasila epidemijo. Ljutomerski občinski svet je tako lani opravil sedem dopisnih sej in dve s pomočjo aplikacije Zoom na daljavo. Ob razglasitvi epidemije sta bila po zakonu o lokalni samoupravi izpolnjena oba potrebna pogoja za sklic seje na daljavo, a epidemija je bila preklicana 16. junija letos in vse do danes, kljub trenutno zelo slabemu epidemičnemu stanju, ko je zdravstveni sistem na robu zmogljivosti, ni bila ponovno razglašena. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je 17. junija vsem slovenskim občinam tudi poslal dopis, po katerem sklicevanje sej na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije ni več zakonsko dopustno. Ravno tisti dan so na ta način imeli v Ljutomeru še eno sejo občinskega sveta. Sledili sta še dve redni seji, ena dopisna in nazadnje še izredna seja. Vse so bile izvedene na daljavo prek zooma. Mar to pomeni, da so bile seje nezakonite in so pod vprašajem vse odločitve, sprejete na teh sejah?
»Za sklic sej občinskega sveta na daljavo trenutno ni pravne podlage, saj ni razglašene epidemije, kot je to veljalo do junija 2021. O tem so bile vse občine junija pisno opozorjene. Za spoštovanje predpisov so odgovorni organi občine, državni organi v njihove odločitve ne morejo posegati. Župan s povabilom na sejo na daljavo, občinski svet pa s potrditvijo dnevnega reda sta kršila zakon o lokalni samoupravi,« so jasni na ministrstvu za javno upravo.
Dodajajo, da glede sprejetih odločitev zakon določa tri pogoje: da jih je sprejel pristojni organ, da je bil ta organ v času odločanja sklepčen in da je za sklep glasovala večina tistih, ki so glasovali. Kar pomeni, da so sprejete odločitve vendarle legalne in legitimne, čeprav so bile minule seje, sodeč po razlagi ministrstva, nezakonite, saj niso imele zakonske podlage.
V ljutomerski občini poudarjajo, da je bila zadnja seja sklicana na daljavo zaradi velikega števila okužb s koronavirusom in bi izvedba seje z osebno navzočimi svetniki pomenila tveganje za njihovo zdravje in varnost. Kot še dodajajo, je bilo treba na izredni seji nujno sprejeti odločitve, s katerimi ni bilo mogoče odlašati. »V takšnih izrednih okoliščinah lahko županja, v skladu z zakonom, skliče in izvede sejo na daljavo,« so prepričani v ljutomerski občini. Glede na junijski dopis ministra Koritnika pa to ne drži v celoti. Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da morata biti za sklic seje na daljavo izpolnjena dva pogoja. Prvič, da gre za primer naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, in drugič, da gre za nujnost zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati. Ob tem morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena. Glede na to, da epidemija ni razglašena, torej prvi pogoj ni izpolnjen.
Siljenje ljudi ni njena naloga
Ljutomerski Socialni demokrati, od katerih Dejan Karba, Ciril Magdič in Damjan Bogdan tudi sedijo v občinskem svetu, so nedavno županji poslali odprto pismo. V njem ji očitajo neodzivnost na epidemično situacijo in tudi neupravičeno sklicevanje sej na daljavo. »Od županje zato pričakujemo, da se javno oglasi in občanke in občane naše skupnosti javno pozove k varovanju življenj in k spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom. Županja naj z lastnim zgledom pokaže, kako gre ravnati v tem času, javnosti pa naj vendarle že razgrne tudi njen predlog obvladovanja situacije,« so zapisali v štabu ljutomerskih Socialnih demokratov.
Karbova se je odzvala na družbenem omrežju, kjer je zapisala, da uvedbe pogoja PC (preboleli, cepljeni) ne podpira, in poudarila pomen svobodne odločitve. »Če je nova vloga župana, da sili ljudi v nekaj, to ni naloga zame,« je odgovorila na očitke o neodzivnosti pri obvladovanju epidemičnih razmer. Za svoj zapis si je prislužila celo pohvalo semiške županje Polone Kambič, ki je pred dnevi tamkajšnjo osnovno šolo pozvala k opustitvi vseh ukrepov. Naj spomnimo, da je ljutomerska občina ena od treh pomurskih občin, ki našemu časopisu niso odgovorile na vprašanje o cepljenosti občinske uprave in vodstva.