Na območju gozda in polj ter travnikov v okolici Copekovega mlina občina po besedah Jaklina pripravlja tematski park z dvema različnima vsebinama in dvema pešpotema, dolgima približno kilometer, je za STA pojasnil župan.
Območje okoli mlina je bilo še pred 15 leti v lasti številnih, občina je imela le mlin. Do danes so odkupili okoliška zemljišča, približno sedem hektarjev. "Ideja, da bi tukaj postavili kmetijo in razstavo starodobne tehnike, je že stara," pravi Jaklin. Nato pa so po njegovih besedah dobili idejo še za drug sklop vsebin, namenjen naravi ob rekah. "In ker je Velika Polana znana tudi po štorkljah in smo dobro sodelovali z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, smo se z njimi povezali tudi tukaj," je dodal.
Tako so na njihovo pobudo v gozd ob mlinu, kjer je močvirno območje, naselili vodne bivole. "To so vodni bivoli iz Ormoških lagun, ki jim naša močvirja in blato tukaj zelo odgovarjajo," je pojasnil. A po njegovih napovedih obiskovalci ne bodo videli le bivolov. V gozdu so naselili tudi damjake, v delu, kjer bodo na tematski poti obiskovalci spoznavali kmetijo, pa bodo srečali še škotsko govedo, koze, ovce ter kokoši in goske. "Z razširitvijo in ureditvijo površin in objektov za živali pa bo tukaj mogoče videti še krave in konje ter pujse pa še kaj," še pravi Jaklin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(KAVČ #9) Mitja Horvat o vodenju BTC City Murska Sobota, prelomnicah in novostih ter s sporočilom Damjanu Anželju: "Je na točki, ko mora uvideti, da sam vsega ne zmore"
V deveti epizodi podkasta Kavč je bil naš gost Mitja Horvat, dolgoletni direktor najstarejšega in največjega nakupovalnega središča v Pomurju - BTC City Murska Sobota.
V prvi fazi projekta bosta po njegovih besedah ljudem na voljo obe pešpoti. Po prvi se bodo obiskovalci sprehodili in spoznali kmečko življenje, živali in delo na poljih. Na drugi poti pa naravo in živelj ob reki ter rečno življenje. Zgrajeni so tudi že nastanitveni objekti, ki imajo skupaj 24 postelj, te bodo prve goste pričakale novembra.
"Zelo ponosni smo na to, da imamo na kmečki tematski poti zbirko stare tehnike. Nekaj teh 'strojev' je imela v lasti občina, nekaj smo jih dobili od polanskih Puckov, to je občinska sekcija starodobnikov. Večino smo obnovili in vse deluje! Tako bomo prirejali tudi tematske prireditve s prikazom uporabe stare tehnike," je napovedal Jaklin. V zbirki so stari kmečki vozovi, sani, mlatilnice, konjski obračalniki in žetvene kosilnice.
Na tistem delu, kjer bo predstavljeno življenje rek, pa bo s pomočjo QR kod dostopen interpretacijski sistem v slovenščini in treh tujih jezikih, imeli pa bodo tudi vodiča. "Možnosti bosta obe, ugotavljamo pa, da želijo predvsem šolske skupine imeti interpretatorja. Zato imamo tudi poseben osrednji informacijski center, kjer bodo dostopne različne vsebine, tudi daljši filmi. Nekatere skupine in posamezniki pa se želijo sprehajati sami; oboje bo mogoče," še dodaja župan.
Imajo pa na občini že ideje za nadgradnjo projekta. "Uredili bomo tudi tako imenovano areno okusov in doživetij. Tukaj bodo lahko obiskovalci okušali različne tekočine z našega področja, govorimo o vinih in žganju, pa tudi prehranske izdelke in pridelke, izdelke naše zadruge Pomelaj in drugih partnerjev, ki se bodo odzvali našemu povabilu k sodelovanju," pravi Jaklin.
Tematski park ob Copekovem mlinu bo za obiskovalce odprt v četrtek, petek, soboto in nedeljo. Ostale dni v tednu bo zaradi oskrbe živali oziroma zaradi dela s poljščinami zaprt. V park bo zaradi številnih tam živečih živali prepovedan vstop domačim ljubljenčkom; za njih bodo ob vhodu namestili bokse.
Območje ob Copekovem mlinu je bilo pred leti deležno medijske pozornosti, saj so prav tukaj snemali resničnostni šov. Občina je bila takrat le lastnica mlina, ki nosi zgodovinski pečat, saj je bil v mlinu med drugo svetovno vojno ustanovljen odbor Osvobodilne fronte.
Copekov mlin z začetka 20. stoletja pa nima le zgodovinskega, ampak tudi kulturni pomen. Je namreč primer etnološke dediščine z osnovnimi značilnostmi vodnega mlina in je edini ohranjeni predindustrijski mlin na potoku Črncu, na katerem je včasih delalo pet mlinov.
Leta 1990 je bil mlin obnovljen tudi z denarjem Evropske unije, tako da vodno mlinsko kolo še deluje.