Ministrstvo za kulturo je za mesec dni v javno obravnavo poslalo predlog razvojne strategije za sodobni ples za obdobje od 2024 do 2028, ki na osmih straneh izpostavlja ključne izzive in smernice razvoja sodobnega plesa. Ta se namreč v Sloveniji že več desetletij srečuje z neurejenimi prostorskimi in produkcijskimi pogoji ustvarjanja ter velja za eno od področij umetniškega ustvarjanja z najvišjo stopnjo prekarnih zaposlitev.
Matjaž Farič, umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, se s sodobnim plesom poklicno ukvarja že skoraj štirideset let. Kot pove, je ta umetniška zvrst v tem obdobju doživela mnogo pretresov, velik razvoj v obdobju osamosvajanja Slovenije, zadnjih dvajset let pa jo pretežno zaznamuje obdobje stagnacije. »Sodobni ples se je začel razvijati vzporedno z razvojem demokracije na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Obdobje demokratizacije v Sloveniji so poganjala nova družbena gibanja, kamor lahko prištejemo tudi sodobne umetniške prakse. Takrat je sodobni ples pri nas doživel izjemen razmah in požel veliko zanimanje občinstva, zdelo se je, da se bo z novo državo področje v okviru kulturne politike uredilo po vzoru zahodnih demokracij. V obdobju od osamosvojitve naprej pa s strani države ni bila najeta nobena zgradba, zgrajen noben studio, ustanovljena nobena institucija na tem področju. Medtem ko so ustvarjalci svoje delovanje v danih možnostih maksimalno strukturirali v nevladnem sektorju, država na področju sodobnega plesa v smeri institucionalizacije ni naredila nič. V tem jo prekašajo celo lokalne skupnosti,« pravi Farič, ki največjo težavo vidi v veliki razdrobljenosti plesne produkcije, ki jo narekuje način javnega financiranja, kjer bolj kot kakovost štejejo številke. »Od ustvarjalcev sodobnega plesa pa se v sistemu javnega financiranja zahteva, da se ukvarjajo z nalogami drugih sektorjev, z ekologijo, socialnim delom, pedagoškim delom, razvijanjem občinstva in decentralizacijo, šele nato je na vrsti umetniško ustvarjanje. Največji problem pa je pomanjkanje javne infrastrukture,« tako Farič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Ustanovitev institucije ideološko vprašanje
Razvojna strategija, ki je na mizi, napoveduje potreben pozitiven premik na tem področju. Kot enega najpomembnejših ciljev namreč navaja ustanovitev javnega zavoda za sodobni ples s pripadajočo infrastrukturo. Na ministrstvu v okviru zavoda načrtujejo ureditev večjega števila vadbenih prostorov, uprizoritvenega in produkcijskega prostora, multimedijske dvorane, specializirane knjižnice s čitalnico in arhivsko zbirko, skupnostnega delovnega prostora, razstavno-konferenčnega prostora, administrativnih prostorov idr. »Stranka, ki v trenutni vladi vodi resor kulture, vsaj na deklarativni ravni želi podpreti razvoj sodobnega plesa. Razvojna strategija za sodobni ples je namreč prvi tak dokument v času obstoja slovenske države, nanjo se vežejo določena poglavja osnutka novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki je krovni dokument za področje kulture. V obeh dokumentih je začrtana ustanovitev osrednje javne institucije za sodobni ples. Upajmo, da se bodo ti načrti uresničili, priznati pa je treba, da je v praksi NPK krovni dokument le do nastopa nove vlade druge politične opcije, kar onemogoča uresničevanje zapisanih zavez,« tako Farič, ki dodaja, da je ustanovitev krovne institucije za sodobni ples po zaslugi politikov postalo ideološko vprašanje in polje obračunavanja med političnimi opcijami.
Potrebna je centralizacija
Med cilji razvojne strategije so poleg ustanovitve zavoda navedeni še internacionalizacija, medsektorsko povezovanje, tj. vključitev sodobnega plesa na področje šolstva, zdravstva in sociale, decentralizacija ter izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kulturi. V zvezi z decentralizacijo je Farič povedal, da je sodobni ples v Sloveniji že sedaj močno decentraliziran in razdrobljen na številne iniciative v nevladnem sektorju. »S festivalom Fronta v Murski Soboti smo bili med tistimi, ki so pri nas in v širšem evropskem prostoru orali ledino. Medtem ko je decentralizacija pomembna, pa je ta izraz mnogokrat uporabljen na pamet ob pomanjkanju razmisleka. Gre za neko 'modno' besedo iz kulturno-političnih krogov. Decentralizacija je v določeni meri odvisna tudi od interesa lokalnega prebivalstva. Menim, da slovenski sodobni ples v tem trenutku potrebuje predvsem centralizacijo, ki bi omogočila ustanovitev osrednje javne institucije, ki bi podpirala predvsem prakso,« je jasen.
Produkcijo sodobnega plesa sicer lahko spremljamo skoraj v vseh večjih slovenskih mestih, obstajajo tudi številni festivali, kot so CoFestival, Gibanica, Nagib, Platforma, Spider, pa tudi že omenjena Fronta, na katerih lahko vidimo zelo različne formate, žanre in pristope ter vrhunsko mednarodno in domačo produkcijo. Najprodornejše mlade ustvarjalce lahko spremljamo na mednarodnem tekmovanju Opus1 v Celju, Cankarjev dom pa v svoj program vključuje širok nabor predstav, od največjih gostovanj tujih produkcij do komornih predstav slovenskih avtorjev. Našteto je samo del dogajanja na tem področju.
Novica o osnutku strategije za sodobni ples je sicer sprožila nekaj negativnih odzivov anonimnih komentatorjev na družbenih omrežjih. Kot komentira Farič, živimo v času, ko je v splošni populaciji odziv na vsebine, ki jih ne razumemo že na prvi pogled, predvsem agresija. »Ta novica je sprožila prav take odzive. Smo pač del ponorelega sveta, ki svoj odnos do kulture in umetnosti v zavetju anonimnih komentarjev izkazuje s škodoželjnostjo in tudi na ta način išče samopotrditev. Nekateri odločevalci pa žal zelo radi prisluhnejo in ugodijo predvsem takim glasovom. Upam, da se bo tokrat prisluhnilo predvsem tem, ki ustvarjajo,« je sklenil.