Na mizi predsednika vlade Roberta Goloba je sprememba uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij, s katero bo še najbolj zadovoljen župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Župan te majhne obmejne prleške občine se namreč že več let glasno bori, tudi v okviru regijskih organov, da bi njegova občina pridobila status, ki prinaša prednost na številnih razpisih in tudi dostop do ukrepov programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja. Tega je vlada na eni izmed nedavnih sej ravno spremenila, pri čemer je skupna vrednost programa za obdobje 2022–2025 sedaj 170,73 milijona evrov. Naslednja poteza vlade pa bo potrditev uredbe, ki jo je predlagalo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pod vodstvom ministra Aleksandra Jevška.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Regijska pobuda o obmejnih problemskih območjih ostaja neuresničena
Lanskega decembra je svet pomurske razvojne regije (svet regije), ko ga je vodil Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dal pobudo, da se opravi revizija meril za določitev obmejnih problemskih območij in se vanjo vključi vse pomurske občine.
Izgubljena leta
V predlagani uredbi se med obmejna problemska območja uvršča 87 občin, med njimi je status ohranilo 16 pomurskih občin, dodatno pa sta ga pridobili dve. Občini Razkrižje in Ljutomer. Prva na račun druge, kot izhaja iz razlage predloga uredbe. Merila za opredelitev obmejnih problemskih območij so določena v zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, poglavitna pa so tri. Gre za občine, ki so v 10-kilometrskem obmejnem pasu, imajo primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve. Do sedaj je Občino Razkrižje teplo zadnje merilo, ker pa mora občina merila izpolnjevati kumulativno, do statusa ni bila upravičena. V luči tega je minister Jevšek obljubil, da bodo spremenili pravila igre s spremembo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je še v pripravi in naj bi bil, kot ves čas zatrjujejo na ministrstvu, poslan v zakonodajni postopek do konca letošnjega leta. Ker se to še ni zgodilo, obenem pa je napočil čas za spremembo uredbe o določitvi problemskih območij, ki se spreminja vsaki dve leti, so očitno prišli do vsaj začasne in elegantne rešitve razkriškega problema. Po obrazložitvi je namreč ljutomerska občina na seznam obmejnih problemskih območij uvrščena, ker se je kazalnik gostote poselitve znižal, tako da je manjši od slovenskega povprečja, Občina Razkrižje pa je s tem postala otok znotraj sklenjenega obmejnega problemskega območja, saj meji na občini, ki imata status obmejnega problemskega območja. Poleg ljutomerske meji samo še na Občino Črenšovci, na severni strani pa ima že Republiko Hrvaško.
Ivanušič, ki je bil pri sprejemanju zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja tudi vključen v delovno skupino, pravi, da je s storjenim korakom zadovoljen. »Statistika prenese vse, a vseeno ne smemo pozabiti na izgubljena leta in predvsem izgubljena sredstva zaradi nepravične razvrstitve obmejnih problemskih območij,« spomni župan, ki obenem pričakuje, da bo pa napovedana sprememba zakona prinesla pravično in dolgoročno rešitev.