Investicije na področju cestne infrastrukture so verjetno med najmanj priljubljenimi investicijami, a tudi med najbolj potrebnimi. Težava je, da so odločitve gospodarjev cestnega omrežja za gradnjo ali obnovo odsekov v posameznem proračunskem letu velikokrat posledica politične volje in ne samo strokovne presoje, kar je glede na omejene proračunske zmožnosti in številne potrebe po svoje razumljivo. Okoli 39 tisoč kilometrov javnega cestnega omrežja pač terja veliko. Še posebej ob podatku iz strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, po katerem je bilo že v letu 2015 okoli 50 odstotkov vozišč v državi v zelo slabem stanju.
Za več kot 32 tisoč kilometrov cest so odgovorne občine, za preostalih sedem tisoč kilometrov pa skrbi država. Takšnih je v Pomurju dobrih 507 kilometrov. Njihovi redni uporabniki in ob državnih cestah živeči ljudje vsakič, ko se sprejema državni proračun, tako s pozornostjo spremljajo, ali se v proračunskih dokumentih znajde njihova cesta, če ta spada v kategorijo tistih, ki so v zelo slabem stanju. Med takšnimi sta gotovo cesti Grabonoš–Radenci in Murska Sobota–Skakovci, ampak v državnem proračunu kljub temu zanju še zmeraj ni prostora. Cesta Grabonoš–Radenci, ki pelje čez Kapelo, bo predvidoma prenovljena do konca leta 2033, za cesto Murska Sobota–Skakovci, skozi naselje Markišavci, pa načrtujejo, da bi jo uredili do konca leta 2029. Za soboško in radensko občino, skozi kateri cesti potekata, in tamkajšnje prebivalstvo je to absolutno nesprejemljivo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»Problem vsi nekako odlagate in ignorirate«
Že leta 2017 sta v imenu krajanov Markišavec starša otroka, ki se je poškodoval na problematični cesti, pristojnim poslala zahtevo za ureditev cestišča, pločnika in kolesarske poti v naselju Markišavci. Zahtevi je bila priložena tudi peticija. Pristojni so jim obljubili, da se bo odvilo vse potrebno, torej priprava projektne dokumentacije in odkupi zemljišč, in bo do gradnje prišlo v letu 2022. To se ni zgodilo. Na zboru krajanov marca letos so prebivalci Markišavec napovedali zaporo ceste, če ne bodo dobili pravih in javnih zagotovil o prenovi cestišča. To so sporočili tudi soboškemu županu Damjanu Anželju. Povratnih informacij niso dobili.
Predsednik markišavske krajevne skupnosti Milan Horvat je tako konec septembra na pristojno ministrstvo ponovno naslovil dopis s prošnjo, da bi krajani v mesecu dni dobili načrte, časovnico in zagotovilo o začetku in koncu gradnje. V dopisu je ponovno zagrozil z zaporo ceste, saj jim je, kot navaja, »preostalo samo še to sredstvo, da opozorimo na pereč problem, ki ga vsi nekako odlagate in ignorirate«. Vse do danes, kot nam je potrdil Horvat, odziva pristojnih ni bilo. Župan pravi, da je razočaran nad odločitvijo države o zamiku prenove ceste skozi Markišavce, in pojasnjuje, da so si na mestni občini aktivno prizadevali, da bi se investicija začela v prihodnjem letu.
Junija letos so jih z direkcije za infrastrukturo obvestili, da bodo vsi potrebni postopki za rekonstrukcijo končani v letu 2024 oziroma najpozneje v začetku leta 2025, za kar so na mestni občini izrazili tudi pobudo za izvedbo delovnega sestanka. »Odgovora oziroma termina za izvedbo delovnega sestanka od direkcije še nismo prejeli. Cesta je izredno nevarna in pomembna prometna povezava za Mursko Soboto, zato pričakujem, da se bodo na situacijo odzvali tudi pomurski poslanci,« še pravi Anželj. Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti pa v kratkem napoveduje nov zbor krajanov, na katerega bodo povabili ravno pomurske poslance in jim predstavili problematiko. Horvat napoveduje še, da se bodo krajani v znak protesta sprehodili po smrtno nevarni cesti, ki je vpadnica v Mursko Soboto in povezava s puconsko občino.
Eden od pomurskih poslancev, natančneje Jožef Horvat, je problematiki že namenil pozornost. Njegova stranka Nova Slovenija (NSi) je vložila proračunski amandma, po katerem bi za projekt, ki znaša 3,8 milijona evrov, zagotovili sredstva v letih 2025 in 2026. Koalicijska večina ga je v odboru za finance gladko zavrnila. Na direkciji za infrastrukturo so nam pojasnili, da je bila za ureditev navedene ceste leta 2022 sicer izdelana in recenzirana projektna dokumentacija, a da so v fazi odkupa zemljišč nekateri lastniki izrazili nestrinjanje s predvidenimi posegi, zato so bile »na podlagi terenskih sestankov dogovorjene spremembe že izdelane projektne dokumentacije«.
Po njihovih navedbah je tako trenutno v izdelavi sprememba projektne dokumentacije in nato sledijo odkupi preostalih zemljišč. Če prevedemo birokratsko latovščino v pogovorni jezik, na direkciji za zamik projekta v Markišavcih s prstom kažejo na lastnike zemljišč, s katerimi niso našli skupnega jezika. Če si dovolimo še nekaj dodatne razlage, je težava v denarju. Vmes so bile tudi najhujše poplave v državi in sanacija po naravni nesreči je imela razumljivo prednost. Kot vse kaže, cesto čaka še nekaj let slabšanja stanja zaradi vse večje obremenjenosti s tovornim prometom. Danes se tovornjaki na cesti srečujejo tako, da se peljejo po pločniku, na katerem so celo električni drogovi in ograje. Na podlagi predlanske analize prometne obremenitve znaša povprečni letni dnevni promet na cesti Murska Sobota–Skakovci, s števnim mestom v Markišavcih, 2976 vozil.
Trikrat dražja, zamaknjena za sedem let
Podobni podatki veljajo za drugo problematično cesto, ki je v zadnjem obdobju ravno tako požela precej pozornosti javnosti, povezavo Grabonoš–Radenci. Tam so v povprečju na dan našteli 2121 vozil, krajane in občino pa seveda najbolj muči tovorni promet. Tudi ureditev te ceste ima dolgo brado, saj se tako kot tista v Markišavcih izmika realizaciji že desetletje. Leta 2022 je bila po takrat ocenjeni vrednosti 3,7 milijona evrov izvedba načrtovana do konca leta 2026. Danes je v načrtu razvojnih programov države projekt ocenjen na 12 milijonov evrov in zamaknjen za sedem let.
Radenski občinski svet je na oktobrski izredni seji, ki jo je župan Roman Leljak sklical izključno s tem namenom, od ministrstva za infrastrukturo v 15 dneh zahteval pojasnila, zakaj je investicija predvidena po letu 2029, sicer bo tudi občina pristopila k opozorilnemu zapiranju ceste in se pridružila pobudam krajanov. Kot nam je potrdil Leljak, do danes odgovorov ministrstva še niso dobili, bodo pa nanje pred nadaljnjim ukrepanjem počakali do konca tega tedna. Tudi za to cesto so proračunski amandma vložili v Horvatovi NSi, a je doživel enako usodo kot amandma glede ceste skozi Markišavce.
Na direkciji za infrastrukturo so nam še pojasnili, da je za rekonstrukcijo ceste že izdelana in recenzirana projektna dokumentacija, vrednost projekta pa da je tako narasla, ker je bila še pred izdelavo projektne dokumentacije ocena določena zgolj na podlagi vrednosti podobnih investicij. Upoštevati je treba tudi revalorizirano vrednost z indeksi za inženirske gradnje za današnji dan. Podrobnejših pojasnil direkcije nismo dobili, le splošen odgovor, da je »cilj direkcije za infrastrukturo zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo čim več investicijskih projektov, še posebej za odseke, ki so v slabem stanju in je zanje že izdelana projektna dokumentacija«.
Cesta Grabonoš–Radenci, na kateri je od leta 1991 ugasnilo že najmanj enajst življenj, tako izpolnjuje oba navedena pogoja, zato mora biti težava drugje. V soboški policijski upravi so nam sicer navedli, da so na omenjeni cesti letos ugotovili 74 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega je bilo 22 kršitev povezanih s problematiko tovornega prometa. »Na navedeni lokaciji ne zaznavamo povečane problematike, saj je bila letos obravnavana ena prometna nesreča z lažjo telesno poškodbo, v letu 2023 pa štiri prometne nesreče z materialno škodo,« pravijo na policiji. To je seveda slaba uteha za tamkaj živeče krajane in otroke, ki se morajo po tej cesti prebijati do kapelske osnovne šole.
