Zdaj na Cvenu načrtujejo rušenje sedmih starih hlevov in gradnjo treh novih. V njih bi bil prostor za 1.200 plemenskih svinj, 6.500 prašičev tekačev in tisoč prašičev pitancev. Zdaj ima farma na Cvenu intenzivno rejo prašičev pitancev z zmogljivostjo 9.500 živali, z novo naložbo pa se bodo površine povečale z zdajšnjih 12 tisoč kvadratnih metrov na dobrih 14 tisoč. Zato si bo moral vlagatelj po sklepu Agencije za okolje, izdanem decembra lani, pridobiti tudi presojo vplivov na okolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Dejavnost prašičereje je skoraj zamrla, potem ko je delniško družbo Ljutomerčan prevzela zdajšnja družba Puklavec family Wines Holding in se posvetila vinarski in kletarski dejavnosti, ki zdaj posluje pod krovno družbo. Toda nekdanjemu direktorju Ljutomerčana Karlu Krašku, ki je podjetje vodil do konca predlanskega leta, je od nekdaj močne prašičereje uspelo ohraniti rejo plemenskih svinj in prirejo pujskov. Ohranili so čredo 650 plemenskih svinj, ki so skotile od 13.000 do 14.000 pujskov na leto, te pa so po nekaj tednih preselili na farmo na Cvenu, jih tam zredili do teže 30 kilogramov ter nato prodali rejcem iz Pomurja.
Gradnja hleva leta 2017 v vrednosti 400 tisoč evrov je možnost vzreje plemenskih svinj, ki jih redijo na farmi v Ljutomeru, povečalo na 800. Osnova za naložbo, ki je bila tudi prva večja naložba v prašičerejo po dobrih desetih letih, je bilo uspešno poslovanje podjetja v zadnjih nekaj letih. Podjetje Ljutomerčan s 16 zaposlenimi se namreč ob prašičereji ukvarja tudi s poljedelstvom ter obdeluje 500 hektarjev polj.
