Vlada je danes sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v katerih je največ pozornosti posvečene obnovi po avgustovskih poplavah. Makroekonomske razmere so še vedno negotove, je ob predstavitvi predloga proračunov povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Ocena škode po avgustovskih poplavah še ni znana v celoti, bo pa za obnovo po poplavah in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu po prvih ocenah potrebnih več milijard evrov. "Sanacija bo zahtevala preusmeritev znatnih sredstev znotraj proračuna," je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Izredni dohodki nad fiskalno pravilo
V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so namesto pri nekaj več kot 15,2 milijarde evrov zdaj načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.
V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.
Javnofinančni primanjkljaj, ki je pomemben na ravni EU, kjer bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, bo zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP, je sklenila vlada. V načrte glede leta 2025 ni posegala.
Boštjančič je pojasnil, da imajo države članice v primeru naravnih nesreč, ki presežejo določen odstotek BDP, možnost, da se ti izredni odhodki ne upoštevajo pri nadaljnjih izračunih glede trdnosti javnih financ. Evropska komisija seveda zelo pozorno preverja, ali gre pri teh odhodkih res samo za tiste, ki so povezani z naravno nesrečo. "Primanjkljaj, ki ni povezan s poplavami, ostaja nespremenjen," je zagotovil.
Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo imel že v tem letu državni proračun za 600 milijonov evrov izdatkov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov sredstev, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih.
Boštjančič je še povedal, da se v skladu s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki ga je danes prav tako sprejela vlada, transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali. Enako velja za usklajevanje skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Glede pokojnin je določeno, da se akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene februarja, opravi že januarja.
Z zakonom se bo določil tudi obseg zadolževanja državnega proračuna, in sicer se bo lahko prihodnje leto zadolžil za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Povprečnina za občine je za zdaj določena v višini 700 evrov na prebivalca za obe leti, a se bo lahko v primeru drugačnega dogovora z občinami tekom postopka v DZ še spremenila, je povedal minister.
Že v začetku leta rebalans
Na vprašanje, ali so proračunski uporabniki upoštevali poziv vlade, naj zaradi poplav skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, je odgovoril, da je večina to storila. A kot je dodal, se sredstva za nekatera področja celo povečujejo, izpostavil je znanost, raziskave in razvoj ter pospeševanje gospodarstva. "Ta sredstva so najbolj pomembna za to, da na dolgi rok povečujemo prilive skozi doseganje višje dodane vrednosti," je dejal.
Boštjančič verjame, da bo že kmalu v začetku leta 2024 potreben rebalans. Podatki glede škode po poplavah namreč še prihajajo, vlado pa pri pripravi predloga proračunov zavezuje poslovnik DZ, po katerem ju mora poslancem vsako leto poslati najpozneje do 1. oktobra.
"Bistveno lažje bi bilo, če bi lahko predlog proračunov poslali v DZ do konca leta," je dejal in dodal, da so v dokumenta vključili za zdaj znane podatke. Več podrobnosti glede odhodkov bo določil zakon o obnovi po poplavah, ki se še pripravlja. Se pa bo z rebalansom poseglo tudi na prihodkovno stran proračuna, vlada je denimo kot enega od virov sredstev za obnovo po poplavah napovedala začasen davek na bilančno vsoto bank.