Jeseni 2009 je DZ sprejel zakon o razvojni podpori pomurski regiji in vlada je na tej podlagi februarja 2010 sprejela program spodbujanja konkurenčnosti te regije. V začetku leta 2010 je v Murski Soboti odprla tudi projektno pisarno, katere vodenje so zaupali tedanjemu državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Andreju Horvatu.
Leta 2011 so v javnost prišle informacije o domnevnih nepravilnostih pri delitvi razvojnih sredstev Pomurju in oktobra tistega leta so policisti opravili 13 hišnih preiskav v Ljubljani in Murski Soboti, tudi v takratni vladni službi za lokalno samoupravo. Po preiskavah je Horvat, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, odstopil z mesta državnega sekretarja.
Obtožnica je bila vložena aprila 2019 in prvič je bil narok razpisan oktobra 2020, a nihče od štirih obtoženih ni prišel na sodišče.
Danes Horvat krivde ni priznal. Prav tako je nista priznala soobtožena, direktor podjetja Oikos Jurij Kobal ter tedanja uslužbenka vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Julija Karlovšek. Za četrtega obtoženega v tej zadevi, vodjo podjetja Pribinovina Gorana Miloševića, je bil narok izpeljan že pred časom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-belo srce, ki je sprožilo plaz: "Zaradi njih klub še diha in živi"
Brez kakršnega koli pretiravanja lahko rečemo, da brez njih ne bi bilo uradnega praznovanja devetdesetih let delovanja Nogometnega kluba Mura.
Obtožnica Horvata bremeni, da je kot uradna oseba pridobil protipravno premoženjsko korist obema podjetjema, Oikosu in Pribinovini, preostali trije obtoženi pa da so mu pri tem pomagali. In sicer je vplival na oblikovanje programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije kot tudi na razpisno dokumentacijo za dve javni naročili iz leta 2010 ter na izbirni postopek, da sta bili izbrani podjetji Oikos in Pribinovina, je povedal višji državni tožilec Boštjan Jeglič.
Vrednost javnega naročila, ki je bilo zaupano Oikosu, je bilo 1,7 milijona evrov, od tega je družba dejansko pridobila 277.535 evrov, glede preostalega zneska je ostalo pri poskusu, je povedal Jeglič. Pribinovini pa je bilo zaupano javno naročilo v vrednosti 115.080 evrov, od česar ji je bilo dejansko izplačanih 70.533 evrov. S tem je bila obema podjetjema zagotovljena velika premoženjska korist.
Tožilec je ob tem poudaril, da je Horvat ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, program razvoja pomurske regije pa javnih naročil sploh ni predvideval, pač pa zgolj javne razpise. Obe javni naročili sta bili nepotrebni in slabo narejeni, je dejal in dodal, da je bil s tem oškodovan državni proračun.
Nihče od trojice obtoženih danes krivde ni priznal, njihovi odvetniki pa so vložili zajetne zahteve za izločitev dokazov, glede katerih je dal sodnik Bernard Tajnšek tožilcu 14 dni časa, da nanje odgovori. Ker vsi trije obtoženi živijo v tujini, se bo narok nadaljeval 22. oktobra.