Sredi aprila se je v Radencih začelo gostovanje Potujoče spominske sobe Fritza Langa. Gre za projekt Kulturno-turističnega društva (KTD) Festival Ljutomer, ki ga sofinancira Evropska unija. »Že odkar ustvarjamo Grossmannov festival, nam je filmskim navdušencem znano, da je Fritz Lang živel in ustvarjal tudi v Ljutomeru, in že več let čakamo na kakšen razpis, da bi spomin nanj lahko oživeli. To se nam je sedaj ponudilo prek LAS razpisov za evropska sredstva,« pravi Tomaž Horvat, gonilna sila KTD Festival Ljutomer.
Spominska soba bo gostovala v štirih krajih v Prlekiji in se na koncu ustalila v Ljutomeru. Po gostovanju v Radencih se je preselila v Veržej v center DUO, od 13. do 26. maja je bila na ogled v muzeju Špital v Gornji Radgoni. Od tam se je preselila k Svetemu Juriju ob Ščavnici, kjer bo do 9. junija, pot pa bo sklenila na Grossmannovem filmskem festivalu, ki bo letos od 11. do 15. junija. Potujoča spominska soba zajema deset panojev z motivi iz Langovih filmov ter njegovega bivanja v Ljutomeru. Razstavi so pridružene še replike štirih kipcev (trenutno še niso na ogled, bodo pa zagotovo na Grossmannovem festivalu), ki jih je Lang ustvaril v Ljutomeru, originale pa kot svojo največjo dragocenost hrani muzej slovenske kinoteke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Dobil navdih za ustvarjanje
Po Horvatovih besedah so se projekta lotili predvsem zaradi (pre)malo znanega dejstva iz prleške zgodovine, da je Fritz Lang, eden največjih filmskih režiserjev v zgodovini filma, dlje časa bival v Ljutomeru, se tukaj učil in okreval več mesecev med prvo svetovno vojno. »V naše kraje je prišel kot mlad nemški oficir, bival pa je pri družini odvetnika Karola Grossmanna, ki se je takrat že dobrih deset let ukvarjal s filmsko snemalno tehniko. Lang se takrat še ni ukvarjal s filmom, bil je namreč slikar in kipar, zato upravičeno menimo, da je bivanje pri Grossmanovih v Ljutomeru vsaj do neke mere vplivalo na njegov nadaljnji umetniški razvoj. V Ljutomeru si je ogledoval Grossmannove filme, ki veljajo za prve slovenske filmske zapise, na voljo mu je bila obsežna Grossmannova knjižnica, pri lokalnem lončarju pa je ustvaril štiri kipe, ki veljajo za edina znana nefilmska dela tega velikega umetnika. Naš namen je izpostaviti morebiten vpliv, ki ga je bivanje v Ljutomeru pustilo pri tem velikem režiserju. Obenem pa dediščino, ki ima tudi izjemen mednarodni potencial, predstaviti in razširiti med lokalnimi prebivalci,« pove Horvat.
Potujoča razstava bo po koncu Grossmannovega festivala našla svoj stalni prostor v Ljutomeru, primerno mesto zanjo pa še iščejo.
Želeli so si ga nacisti
Še nekaj o Fritzu Langu. Bil je ameriški filmski režiser avstrijskega rodu, čigar filmi veljajo za mojstrovine vizualne kompozicije in ekspresionistične napetosti. Med njegove najbolj slavne filme spadata prelomni futuristični znanstvenofantastični spektakel Metropolis (1927) in izjemno vplivni M (1931), predhodnik filmov noir. Njegov film Ženska na luni (1929) je prvič prikazal uporabo večstopenjske rakete in raketne lansirne ploščadi, obenem pa je prvič uporabil odštevalno uro za izstrelitev rakete (kar je kasneje prevzela tudi NASA). Njegovi drugi pomembnejši filmi iz nemškega obdobja so Dr. Mabuse, hazarder (1922) in Nibelungi (1924), pri čemer je bil takrat najbolj spoštovan režiser v Evropi. Joseph Goebbels ga je povabil na čelo nemške filmske industrije, kar je odklonil, in zaradi nestrinjanja z nacistično ideologijo leta 1934 emigriral v ZDA.
Po selitvi v Hollywood je posnel čez 20 filmov, ki veljajo za mojstrovine noir žanra in večplastnih trilerjev. Njegovi najbolj znani filmi tega obdobja so Bes (1936), Samo enkrat se živi (1937), Rablji tudi umirajo! (1943), Ženska v oknu (1944), Škrlatna ulica (1945) in Velika vročina (1953). Za svoja dela je dobil številna priznanja, Britanski filmski inštitut pa ga je poimenoval za enega najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. O njem in njegovih filmih je napisanih nešteto knjig, njegov filmski slog se kopira še danes, vplival pa je na skoraj vse generacije hollywoodskih režiserjev.
Kmalu grafična novela
Predvidoma konec leta bo KTD Festival Ljutomer izdal še grafično novelo z naslovom Fritz Lang: Ljutomer, Berlin, Hollywood, ki bo govorila o njegovi vplivni filmski karieri in njegovem bivanju v Ljutomeru med prvo svetovno vojno. Grafično novelo bo narisal eden najbolj priznanih slovenskih striparjev in ilustratorjev Zoran Smiljanić, katerega grafične novele so bile prevedene že v pet jezikov. Čeprav je Smiljanić velik filmski navdušenec, bo to njegova prva grafična novela v zvezi s filmsko umetnostjo. Spremno besedo bo napisal filmski kritik in znan televizijski voditelj Marcel Štefančič jr. To bo obenem prva biografska grafična novela o Fritzu Langu v svetovnem merilu, ki bo zajela njegovo celotno filmsko kariero. Po slovenski izdaji bo prevedena še v nemški in angleški jezik. Izdajatelj novele bo hišna založba GrossPress v sodelovanju z ZRC SAZU.