Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko so izvedli čistilno akcijo, v kateri so odstranili netopirske in golobje iztrebke - temu rečemo tudi gvana - iz prvih dveh etaž cerkvenega zvonika in iz podstrešja cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Podstreha in zvonik v omenjeni cerkvi skupaj predstavljata pomembno zatočišče porodniške kolonije navadnega netopirja. Navadni netopir je največja vrsta netopirja v Sloveniji. V letu 2017 je na podstrešju cerkve živelo 127, v letu 2018 pa 138 primerkov navadnega netopirja, kar je zadnjih pet let največ netopirjev te vrste v kaki od stavb na Goričkem in v Prekmurju. Netopirji so za človeka in druge živalske vrste pomembni tudi zato, ker so nepogrešljiv člen v prehranjevalni verigi, saj z lovljenjem nočnih žuželk uravnavajo njihovo število. En netopir recimo lahko upleni do 2.500 komarjev v eni noči.
Namen čistilne akcije tako ni bil samo odstraniti gvano, ampak smo z njo želeli opozoriti tudi na pomembnost cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu, župnije Grad in njenih vernikov pri ohranjanju netopirjev na Goričkem. Kljub temu, da so vsi netopirji zavarovane živalske vrste in jih je prepovedano ubijati in uničevati njihova zatočišča, jih brez strpnosti in pripravljenosti ljudi do sobivanja z živalmi, v cerkvi Marijinega vnebovzetja več ne bi bilo.
Ob koncu čistilne akcije smo skupaj zbrali približno 60 kg netopirskega gvana in 50 kg golobjega gvana. Na delu podstrešja, kjer se v poletnih mesecih najraje zadržujejo netopirji, smo ob tem namestili manjši leseni podest in na njega pritrdili plastično ponjavo. Gvano tako ne bo več padalo na lesene tramove in deske, ampak na ponjavo, ki nam bo naslednjič služila za njihovo lažje odstranjevanje.
Čistilna akcija je potekala v okviru projekta Gorička krajina, ki je sofinanciran s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga ne bi izvajali, če Goričko ne bi bilo del ekološkega omrežja območij Natura 2000.
