Svetujejo, kako ravnati s travinjem, silosi, pašniki, poljščinami, vrtninami, sadjem in jagodičevjem ter grozdjem po poplavah, prav tako kmetijski strokovnjaki opisujejo, kako sanirati hleve in objekte za živali, kako ravnati s kmetijsko tehniko in opremo, onesnaženo krmo in vodo za pitje, napajanje in čiščenje opreme za molžo.
Tudi v Pomurju so kmetovalci ob avgustovskih poplavah utrpeli precejšnjo škodo na vseh naštetih kulturah, še posebej na udaru so bile poljščine, travinje, pašniki in krma, v predelih, kjer je poplavljala reka Mura, je škoda nastala tudi na kmetijski tehniki in opremi ter v hlevih in drugih objektih za živali.
Travinje
Kot svetujejo strokovnjaki KGZS, lahko kmetje na poplavljenih površinah, ki jih je zalila čista voda, pasejo ali kosijo sveže travinje, ko vsa voda odteče oziroma je zemljišče primerno osušeno. Če je voda nanosila večje količine zemlje, lahko to zemljo poravnajo in posejejo novo travno rušo, ko bodo površine primerno osušene za obdelavo s stroji. Če je bila na poplavljenih travnikih trava visoka od 10 do 15 centimetrov, se po odstranitvi nanesenega materiala priporoča, da se travnik prečeše oziroma prebrana, s tem se bo trava odlepila od tal in bo košnja ali mulčenje lažje, s tem da mora biti izvedeno na višini vsaj 5 centimetrov. Trava, onesnažena z blatom, ni primerna za siliranje in prehrano živali, prav tako ne namočeno seno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Poplavljeni silosi in namočene bale
Kakovost krme v poplavljenih silosih je po mnenju strokovnjakov okrnjena, saj je odprt silos dovzetnejši za gretje in plesnenje. Iz silosov, v katere je vdrla voda, je zato treba odstraniti zmočeno silažo. Če je bila silaža v stiku s fekalno vodo, ni več primerna za krmljenje živali. Tudi seno v balah, ki je bilo kljub zaščitni foliji izpostavljeno vodi, po nekaj dneh ni več uporabno za prehrano živali, saj se lahko začnejo procesi gnitja. Poškodovane bale je zato treba ločiti od preostalih, pred krmljenjem pa jih skrbno pregledati. Če so bile v celoti v onesnaženi vodi in je voda vdrla v balo, takšna silaža ni uporabna za prehrano živali, posebej to velja za krave molznice.
Krompir
Krompir je bil vse poletje izpostavljen močnim nalivom, voda je ponekod odnesla zemljo z grebenov in krompir odgrnila, zato je priporočljivo ta krompir čim prej ročno pobrati, kjer so tla še premokra, pa počakati, da se osušijo in nato pridelek pobrati strojno. Kot so zapisali strokovnjaki, bo krompir gnil tam, kjer je voda na njivi stala več kot en dan, še posebej če je bil okužen s krompirjevo plesnijo. Po pobiranju ga je priporočljivo vsaj štirinajst dni sušiti v manjših zabojih, da se kožica utrdi in se rane zacelijo, pred skladiščenjem pa ga je treba vsaj dvakrat prebrati.
Koruza
Poleg krompirja in buč je med bolj prizadetimi poljščinami v Pomurju koruza. Ponekod je bila poplavljena le v višini nekaj deset centimetrov, marsikje pa so v vodi stali tudi zgornji listi in storži oziroma celotne rastline. Če je voda segala do 40 centimetrov visoko, strokovnjaki svetujejo klasično siliranje, ob tem je treba preveriti zrelost in talne razmere. Če so bili v vodi storži, je nevarnost primesi mulja in okužbe s plesnimi večja, takšna silaža bo manj kakovostna, zato je priporočljivo krmljenje v manjših količinah in le živali, ki so manj občutljive. Če je koruza zaradi močnega vodnega toka polegla in je uničena, ni primerna za krmljenje živali, takšno koruzo je treba zmleti oziroma zmulčiti in zemljo zorati čim globlje zaradi zmanjševanja škode zaradi miši pozneje v kolobarju. Če je koruzo možno požeti, pa jo kmetje lahko uporabijo za energetske namene oziroma za bioplin ali kurjavo.
