V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je na ogled razstava Zakladi Prekmurja – nekaj najstarejših kapelic v Prekmurju, katere avtor je Albert Halasz. »Povedati, katere so bile najstarejše kapelice, žal ni možno, ker teh podatkov nimamo. Iz vizitacijskih zapisnikov zagrebške škofije, kamor je del Prekmurja spadal v 17. in 18. stoletju, lahko zgolj razberemo omembe kapelic, njihovo opremo in stanje, ne vemo pa, ali so bile dograjene, prenovljene ali nadomeščene. Po navadi so nastale na prejšnjih poganskih svetiščih, taka je npr. murskosoboška cerkev sv. Nikolaja, v kateri so našli temelje rimskega svetišča,« pove Halasz.
V obdobju vladavine kralja sv. Štefana I. je bila izdana uredba, da se za vsakih deset naselij na Ogrskem postavi cerkev. Ker to seveda ni bilo takoj uresničljivo, so najprej nastajali čisto preprosti leseni zvoniki na zasebnih zemljiščih, ki so z zvonovi oznanjali čas – poldne, večer, konec ali začetek dela in tudi nevarnost. Iz teh so nastajali zaprti zvoniki, ki so potem prerasli v kapelice in manjše cerkve. Ena najbolj znanih je rotunda, posvečena sv. Nikolaju, v Selu. Njen izvor datira v 13. stoletje, po legendi naj bi pripadala templjarjem. Kapelice so bile podobno kot zvoniki najprej lesene, saj je bilo tega gradbenega materiala v teh krajih na pretek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Svoje kapele so imeli tudi gradovi, npr. grad Grad (takrat Gornja Lendava), kjer najdemo baročno kapelico z zvonikom. Podobna baročna kapelica je v gradu v Murski Soboti, kapela je tudi v gradu v Lendavi, nekoč je bila ob gradu v Beltincih in drugih.
Kapelice so stale tudi ob pokopališčih, najbolj znana je kapelica Sv. trojice v Lendavskih goricah, kjer so ob prenovi in gradnji večje odkrili mumijo Mihaela Hadika, o katerem kroži veliko legend. Kot še izvemo na razstavi, naj bi na mestu kapele prvotno stala utrdba oz. vojaška postojanka. Lesena predhodnica današnje kapele, ki jo je dala zgraditi družina Gludovac v začetku 18. stoletja, pa naj bi bila zgrajena že konec 16. oz. na začetku 17. stoletja. Ustno izročilo govori tudi o tem, da naj bi tamkajšnjo vojaško postojanko z lendavskim gradom povezoval predor, o čemer pa ni nobenih oprijemljivih dokazov.
Razstava bo na ogled do konca poletja in da ne razkrijemo njene celotne vsebine, naj dodamo, da lahko na njej izveste še več zanimivosti, med drugim o kapelah v Črenšovcih in Beltincih. Septembra pa v knjižnici sledita razstava in tudi predavanje o Izidorju Hahnu, znanem murskosoboškem tiskarju, in še mnogo drugega, obljublja Albert Halasz.