Imata pa obe pogorišči en skupen imenovalec, in sicer je pretežni del nepremičnega premoženja obeh podjetij pristal na Družbi za upravljanje terjatev bank (slabi banki). Če se ozremo v preteklost, se ni zgodilo nič pretresljivega. Mura je res veljala za vzorno urejeno družbo z evropsko primerljivo produktivnostjo, ki pa je delala pod ceno. »Zaslužek« ali če hočete presežno vrednost je ustvarjala s t.i. »šticungami« - provizijami na prodajo deviz. Verjetno bi se še danes držala nad površjem, če Slovenija ne bi vstopila v območje evra. Tudi Pomurka je bila »ekstra paradni konj«. Ob nostalgičnem spominjanju na preteklost, ko mnogi izpostavljajo urejene odnose znotraj prehranske reproverige, pozabljajo na eno dejstvo. Pomurka mesna industrija in takratni SOZD ABC Pomurka sta imela zagotovljen prihodek, ki sta ga, če se izrazim v prispodobi, dobila brez motike. V nekdanji državi je slovenska kvota oskrbe nekdanje JLA s hrano pripadala Pomurki. Danes verjetno nihče ne ve, da je Slovenija takrat imela razdelano politiko samooskrbe s hrano. V Ljubljani je delovala samoupravna interesna skupnost za preskrbo Ljubljane. Zbran denar iz prispevnih stopenj zaposlenih se je prelil v oba sistema Pomurke. To lagodje je bilo odločilno za propad obeh sistemov. Nobena od družb ni imela potenciala in ne ljudi, ki bi bili sposobni družbi prestrukturirati in ju pripraviti na današnje tržne razmere. Velik del krivde leži na državnih bankah in državi, ki so za kupovanje socialnega miru v obe brezni nasuli milijonske zneske. Če bi te zneske namenili novim podjetjem, danes dvorišča nekdanjih mastodontov ne bi samevala.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Njuna zgodba se je končala na najslabši možni način – premoženje je pristalo v lasti DUTB. Ta navzven zagotavlja gospodarno ravnanje z nepremičninami in iskanje takih investitorjev, ki naj bi odpirali nova delovna mesta. Temu težko verjamemo. Poslanci na parlamentarnem zaslišanju prvega človeka DUTB Imreta Balogha, niso dobili odgovora, kako je lahko posrednik pri preprodaji zemljišč KLI Logatec japonskemu investitorju zaslužil dober milijon evrov. Zgodba s KLI Logatec spominja na zgodbo prodaje dela premoženja Pomurke, v katerem poteka proizvodna dejavnost. Kljub ponudbi, ki je bila višja od likvidacijske vrednosti, je potencialnega kupca DUTB gladko zavrnil. S tem ne bi bilo nič narobe, če ga po zavrnitvi ne bi obiskali posredniki in mu ponudili izvedbo posla po »malo boljših pogojih«, kot jih je sam ponudil neposredno DUTB. Po že pokurjenih milijonih takšnih in drugačnih rešiteljev, še nismo prišli do dna, ampak so v ozadju še vedno interesne skupine, ki imajo namen postrgati še zadnje milijone na račun dveh velikih dvorišč.