K napačni domnevi, da kar dobro poznamo posamezne kraje in pokrajine, veliko prispeva dejstvo, da smo se kdaj v preteklosti vozili mimo njih s tem ali onim prevoznim sredstvom in si jih vsaj ogledali skozi okno vozila, če se že nismo zelo na kratko ustavili. Velika napaka. Kar spoznamo, če zavijemo z glavnih poti in obvoznic v središče teh točk, ki so največkrat povsem drugačne od vtisa, ki smo ga dobili ob mimobežnem pogledu iz daljave, in če se v srcih teh krajev in pokrajin ustavimo za malo dlje ter se jim posvetimo.
Prvi del mojega potovanja po Sloveniji sem predstavil že pred nekaj meseci, drugi del bom posvetil križarjenju od Savinjske doline do Dolenjske in območja, ki sem ga poimenoval vzhodna Slovenija, ker pač leži bolj na vzhodu naše države, blizu meje s Hrvaško. To še zdaleč ne pomeni, da sem prepotoval celotno Savinjsko dolino in Dolenjsko, saj gre za zelo veliko območje, ki bi ga rad v bližnji prihodnosti povsem v celoti raziskal. Omenil bom le nekaj zanimivih in privlačnih krajev v teh pokrajinskih enotah. Moj opis je v tem času treba jemati z vednostjo, da se je to potovanje zgodilo v sredini in ob koncu septembra, ko sem še imel srečo, da me je pospremilo veliko toplih in sončnih dni. Naj bo zato katera od opisanih točk namig za vaš izlet recimo v začetku pomladi ali na kakšen prijeten decembrski dan, ko bo morda še posijalo sonce.
Tudi tokrat vam ne bom razlagal geografskih podatkov o točkah, ki sem jih obiskal, ker si lahko to sami pogledate na googlu ali v leksikonu, samo čisto na kratko bom zapisal svoj vtis in dodal svoje priporočilo. Naj raje več povedo fotografije. Saj veste, ena je vredna več kot tisoč besed.
Nazarje
Zelo prijetno in simpatično središče Zgornje Savinjske doline. Čeprav stoji na začetku naselja, je pravo središče kraja obnovljeni grad Vrbovec ob sotočju rek Savinje in Drete. V gradu in ob njem so muzej gozdarstva in lesarstva, restavracija, knjižnica in občinski prostori, še posebej vredna obiska je kavarna in slaščičarna oziroma »sladoledarna« Magnus, ki ima tri različno visoke terase, s katerih se odpira krasen pogled na bližnjo okolico. Priporočilo: obiščite frančiškanski samostan, kjer še hranijo izvod Dalmatinove Biblije, in cerkev Marije Nazareške na gozdnatem griču nad krajem. Cerkev je znana tudi po tem, da se v njej radi poročajo znani Slovenci. Če boste imeli srečo, tako lahko pri župnišču naletite na svatbo kakšnega slovenskega pevca ali pevke.
Mozirje
Ni samo Mozirski gaj, čeprav je tudi ta vreden daljšega postanka. Namesto tega raje zavijte povsem na drugo stran, v pravo središče kraja, in naleteli boste na neko popolnoma drugačno naselje. Ozke in dobro ohranjene ulice vas bodo popeljale ob potoku do majhnega trga, ob katerem stoji tudi vodnjak želja. Če iz njega popijete vodo iz skodelice, ki je že pripeta na vodnjak, se vam bo kmalu izpolnila želja po srečanju z osebo, ki jo želite videti, pa naj bo to vaša simpatija, partner, znanec ali prijatelj. Vaško vzdušje tega kraja z 2100 prebivalci poudarjajo majhne poti, ki vodijo tik ob vrtovih posameznih hiš do sosednjih ulic in do velikega travnika, ki označuje konec tega dela naselja. Priporočilo: odpravite se na sprehod po trikilometrski stezi med drevesi ob Savinji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Grad Žovnek
Eden od najstarejših gradov na Slovenskem je tudi eden od najmanj znanih. Kar je njegova prednost, saj se ob njem ne tare turistov. Stoji nedaleč od Braslovč, v vasi Podvrh, na vzpetini nad Žovneškim jezerom, še enim od naših manj znanih vodnih biserov. Na grad se pride samo peš, po kakšnih petnajstih minutah hoje navkreber skozi gozd. Žovnek ima bogato zgodovino, med drugim je tu nekaj časa živel in leta 1454 umrl grof Friderik II. Celjski, mož Veronike Deseniške. Kulturno-zgodovinsko društvo iz Braslovč na gradu vsaj enkrat na leto prireja viteške igre. Priporočilo: naredite daljši postanek v Braslovčah, trškem naselju, za katero se zdi, da živi v nekem svojem času.
Polzela
Naselje v Spodnji Savinjski dolini nam je bilo v Jugoslaviji najbolj znano po nogavicah Polzela, malce kasneje pa po košarkarskem klubu z zanimivim imenom Savinjski Hopsi. Polzela je še marsikaj več kot to. Že iz zgodovine je bila pomembna kot geografsko križišče poti, ohranjenih pa je kar nekaj zanimivih zgradb iz 12. in 13. stoletja. Omeniti velja baročni dvorec Šenek s pripadajočim grajskim parkom. Med dvorcem in domom upokojencev so svoje malo zavetišče našle nekatere živali, med katerimi prevladujejo koze in kozli, ki se mirno pustijo pobožati. Priporočilo: obiščite park nad dvorcem in dobro prisluhnite, saj se ob določenih dnevih lahko zgodi, da vam bo nad glavo privršal majhen dron. Tako pač je, na Polzeli očitno živijo strastni ljubitelji teh brezpilotnih letal.
Otočec
Ob obisku edinega vodnega gradu v Sloveniji z eno najlepših okolic pri nas se človeku nehote ponuja vprašanje, zakaj naša osrednja turistična zveza tujim turistom največkrat propagira Bled, Piran, Kranjsko Goro in Ljubljano, takšne diamante pa potiska na stranski tir. Po drugi strani pa je to tudi bolje za domače popotnike, da imajo tako na voljo več časa in prostora za raziskovanje in uživanje. Grad Otočec, v katerem sta hotel in vrhunska restavracija, stoji na enem od otokov reke Krke, ob kateri gnezdijo vodne ptice, labodi in race. Bližnje zelenice in parki so urejeni tako kot na angleškem podeželju, že majhen sprehod stran pa popotnika pripelje v neokrnjeno divjino ob reki. Priporočilo: odpravite se do gradu Struga, kjer vas lahko pozdravi tudi lajnar, in bližnjega arhitekturno lično zasnovanega lokala Podeželska hiša & Bistro Devetnajstica, ki spada pod okrilje mednarodnega združenja Relais & Chateaux. Ob tem ko si boste privoščili slasten zavitek, boste s terase lokala uživali v čudovitem razgledu na golfsko igrišče spodaj in na dolenjske griče v daljavi.
Kostanjevica na Krki
Je izjemno fotogenična, tako kot skoraj vsa Dolenjska. Gre za najstarejše in najmanjše mestece v tej regiji, osrednji del pa je na umetnem otoku na reki. V bližini je samostan, v katerem hranijo zbirko del umetnikov, ki so bili povezani z Dolenjsko. Še bolj zanimive pa so skulpture v okolici samostana, ki so ostale od prvega kiparskega simpozija Forma viva leta 1961. Skulpture različnih oblik in velikosti so postavljene tudi na nenavadnih krajih: prek potoka, sredi njive, na gozdni jasi, v bližini sosednjega naselja. V Kostanjevici raste najdebelejša vrba v Sloveniji, na obronkih Gorjancev pa se začenja Kostanjeviška jama. Priporočilo: v toplejših mesecih, kar tukaj ne pomeni nujno samo pozno spomladi ali poleti, si oglejte, kako cele družine skačejo z visokega lesenega mostu v Krko. Prav neverjetno je, s kakšnim veseljem in pogumom to počnejo tudi otroci. Po tej dogodivščini pa vas domačini lahko povabijo tudi na brezplačno degustacijo piva.
Žužemberk
Nenavaden kraj z nenavadnim imenom. Središče Suhe krajine, ki geografsko še vedno spada pod Dolenjsko. Zgornji del naselja je ob gradu, pred katerim je litoželezni vodnjak, ki je simbol majhnega osrednjega trga. Grad je odprt za obiskovalce, ima razgledni stolp, v enem od prostorov pa je tudi sodobna knjigobežnica. Spodnji del naselja je ob reki Krki, ob kateri je športnorekreacijski center in nekaj lokalov. V toplejših mesecih sta tu možna kopanje in turistični ribolov, saj je reka lahko dostopna. Priporočilo: zapeljite se po cesti Žužemberk–Log in že čez nekaj kilometrov boste naleteli na skale in jame, značilne za Kras. Ime majhne vasi, v kateri ležijo, vam razkrije vse: Vrtače. V tej okolici je namreč kraški vrtačasti svet zaradi plasti zemlje, ki je zelo podobna tisti na Krasu.
Šmarje pri Jelšah
Kraj, v katerem se popotniki ravno pogosto ne ustavljajo, ampak samo brzijo mimo. Pri tem pa ima nekaj stvari, ki so vredne postanka. Na prvem mestu je to dvorec Jelše, ki je bolj znan pod imenom Jelšingrad. Stoji kakšen slab kilometer severovzhodno od naselja, v virih se prvič omenja leta 1436, je pa v dokaj slabem stanju, čeprav občinske oblasti v zadnjih letih obljubljajo njegovo obnovo. Zanimivo pri Šmarju je tudi dejstvo, da leži ob sotočju kar štirih potokov. Znano je po kulturni dejavnosti, v kulturnem domu sta knjižnica in redno delujoči kino. Priporočilo: povzpnite se na Vinski Vrh, kjer je cerkev sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Ob cerkvi so nekoč prirejali vsakoletni sejem, ki se je v sodobnem času preselil na Aškerčev trg v Šmarju.
Rogaška Slatina
Ima presenetljivo veliko prebivalcev, kar pet tisoč, kar jo tudi uradno uvršča med mesta. A to mesto je razdeljeno na dva dela: na zdraviliškega in na preostali del, ki živi svoje normalno vsakodnevno življenje in z zdraviliščem nima skoraj nobene zveze. Seveda zdraviliški del privablja največ turistov, saj je lepo urejen, s parki, več lokali in nekaterimi hoteli v nekdanjem avstro-ogrskem slogu. Vendar vse skupaj deluje precej odtujeno. Ta občutek povečuje še dejstvo, da je drugi najpogostejši jezik tukaj ruščina. Kdove zakaj je ta kraj zelo priljubljen pri ruskih turistih, zato je tudi mnogo napisov in besedil v ruščini. V mestu največ izletnikov še vedno privlači Steklarna Rogaška, kar precej praznih lokalov in trgovin pa priča, da je kraj videl že boljše čase. Priporočilo: če boste imeli priložnost, obiščite tekmo domačega nogometnega kluba. V njem namreč deluje nekdanji trener in nekaj nekdanjih igralcev lendavske Nafte, klubske barve pa so črno-bele in zelo podobne tistim soboške Mure.
Rogatec
Veliko bolj normalen in življenjski kraj od Rogaške Slatine. Vredna ogleda sta grad Strmol in muzej na prostem, ki je največji tovrstni muzej na Slovenskem. Iz središča naselja človek lahko mirno opazuje vsakdanje življenje prebivalcev na hrvaški strani reke Sotle, saj se takoj za meddržavnim prehodom začenja občina Hum na Sotli. Rogatec se glede na svojo relativno majhnost (okrog 1500 prebivalcev) ponaša z velikim in sodobnim športnim centrom, v katerem so športna dvorana, večnamensko igrišče z umetno travo, igrišči za odbojko na mivki in nogometni stadion. Ljubitelji planinstva pa se lahko povzpnejo na bližnjo Donačko goro. Priporočilo: obiščite lokal Cafe Magnolija, ki je posvečen glasbeni skupini Mi2. Ta zasedba je namreč leta 1995 začela svojo pot ravno v Rogatcu.
