Lahko torej govorimo o avstrijsko-slovenski konjski zgodbi? Daleč od tega, kajti lipicanci imajo v sebi gene španskih, neapeljskih in arabskih konj. Po nekaterih govoricah so prvi Lipicanci nastali po bitkah Špancev z Mavri. Španska vojska je uporabljala žrebce, medtem ko so Mavri jezdili okretne arabske kobile. Lipicanec je tako lekcija o zanikanju večnarodnosti pri ustvarjanju nacionalnih simbolov. Poleg tega se cesarski konj, v čigar hleve do konca 20. stoletja niso smeli spustiti nobene ženske, da bi jih jezdile, preveč zlahka razume kot znak moške prevlade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Izšle so Stopinje 2025. Kaj vse prinašajo?
Škofija Murska Sobota je tudi letos predstavila zbornik Stopinje 2025.
Na razstavi, kjer svoja dela razstavlja osem umetnikov, se tako piše kritična kulturna zgodovina lipicanca na njegovi poti od spolnega spodrsljaja med bitko Špancev z Mavri do avstrijskega nacionalnega simbola slovenskega porekla. Umetniki s svojimi deli z različnih umetniških pozicij osvetljujejo zgodovino in simboliko znamenitih lipicancev, obravnavajo vlogo konja v nacionalni simboliki ter postavljajo patriarhalne moškosti pod vprašaj.
Svoja dela razstavljajo Sebastian Supanz, Maija Isola, David Gander, Gerhard Rauscher, Niki Matita & Fantas Schimun, Maitre Leherb, David Kranzelbinder in Nina Koželj. Zadnja, slovenska predstavnica razstavlja delo z naslovom Kljuse. Gre za skulpturo, ki deglorificira simbol lipicanca. Na odprtju je dela predstavila kuratorka Christine Braunersreuther, za glasbeno spremljavo je poskrbela zasedba Das weiße Pferd (Pico Be in Albert Pöschl).
Razstava bo v Pavlovi hiši na ogled do 21. februarja 2025.