V naselju Murski Črnci je bil nedavno zbor vaščanov, na katerem so se seznanili z idejo o odcepitvi kraja od Občine Tišina in priključitvi k Mestni občini Murska Sobota. Zbralo se je dobrih sto prebivalcev, po statističnih podatkih iz leta 2021 jih v kraju živi nekaj več kot 400, ki jih je zanimala ta ideja. Predsednik vaškega odbora Murski Črnci Robert Györek, ki je tudi tišinski občinski svetnik, je spomnil, da so se predlogi za odcepitev pojavili že v času osamosvojitve. Občina Tišina je postala samostojna leta 1999. Ideja o spremembi je tako še živa, pobudniki pa so posamezni vaščani, ki jih Györek konkretno ne poimenuje. »Poslušnost občine in župana sta slabi, komunikacija prav tako. Na občinskih sejah dajemo predloge, pa župan dela na svojo roko. Svetniki dosti ne dosežemo, vztraja neposlušnost in stanje je alarmantno,« pravi Györek. Pravna oseba tako trenutno preverja možnosti in zakonodajne postopke za morebitno odcepitev.
Idejo oziroma namero priključiti naselje k soboški občini zagovarja tudi sam in pravi, da je treba prebivalcem vasi kaj omogočiti, urediti infrastrukturo in podobno. Ali v vasi prevladuje mnenje, da bi jim bilo bolje pod Mestno občino Murska Sobota? »Večina vaščanov, s katerimi sem govoril, pravi, da tako kot je pod tišinsko občino, bo tudi pod soboško, slabše zagotovo ne bo.« Predsednik vaškega odbora kot argument za odcepitev navede še pričevanja starejših ljudi, da je bil kraj zgodovinsko vedno bolj nagnjen k Murski Soboti kot Tišini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Del vaščanov je razočaran nad stanjem in ureditvijo kraja na več področjih. Györek med drugim navede, da je bila komaj pred nekaj tedni asfaltirana cesta v vasi, ki bi morala biti urejena že leta 2010 ob urejanju ceste Tropovci–Tišina–Gradišče–Murski Črnci. Tokrat se je to uredilo v sklopu gradnje pomurskega vodovoda. »Nihče ni vedel, da se bo to delalo. Ko sem prišel iz službe, sem videl stroje, klical župana in vprašal, kaj se dogaja, in dejal je, da je treba cesto do novega leta asfaltirati. Cesta ni tako široka, kot naj bi bila, vsak dan je več avtomobilov, vse se širi, ceste pa so ozke. Jaz osebno sem nezadovoljen,« pravi svetnik, ki še meni, da se je cesta urejala v neprimernih vremenskih razmerah, asfalt pa so pripeljali iz Varaždina.
Pristavil je, da bi bilo treba po njegovem počakati na prave razmere in ne ceste asfaltirati le zato, da se sedaj lahko pove, da je urejena. Po mnenju sogovornika je obnove potreben tudi most čez potok Mokoš na cesti med Satahovci in Murskimi Črnci. »Vas je v razsulu, smo skoraj kot v Kijevu,« je bil slikovit. Hkrati poudarja, da so Murski Črnci po številu prebivalcev najbolj rastoča vas v tišinski občini. »V letih 1976/77 je bilo okoli 60 hišnih številk, zdaj jih je okoli 160. Več kot 400 vaščanov nas je, občina dobi glavarino, kar je prav tako pomembno zanjo,« razmišlja Robert Györek, ki dodaja, da bi se moralo v vas kaj vlagati in se tudi kaj dogajati. Predsednik vaškega odbora je postal nedavno, potem ko je s te funkcije odstopila Andreja Merklin, prej je bil član.
Kaj odgovarja župan?
Za mnenje o obuditvi ideje o odcepitvi Murskih Črnec od tišinske občine in o razlogih za to, smo zaprosili tudi tišinskega župana Franca Horvata. Pravi, da je občino o sestanku prebivalcev, na katerem je tekla beseda o odcepitvi, obvestila Andreja Merklin, predsednica vaškega odbora Murski Črnci, ki je po sestanku s še eno članico odbora odstopila. »Z vsebino pa nas je seznanil občan iz Murskih Črnec, ki se s predlogom ne strinja in je na občinsko upravo po sestanku prinesel dopis, ki je bil poslan vaščanom.« Župan dodaja, da so v dopisu laži in neresnice, ki pa so po njegovih besedah zelo všečne in privlačne za ljudi. »Nikoli in nikomur, tudi ne podpisanim na dopisu, nisem izjavil, citiram iz dopisa: 'da dokler bo on župan, se tam ne bo nič delalo'. Ta zapis je čista laž in izmišljotina.«
Župan vaščanom odgovarja, da je bilo iz občinskega proračuna v Murskih Črncih investiranih več kot en milijon evrov za projekte komunalne ureditve, obnovo vaško-gasilskega doma, komasacije, agromelioracije, postavitev otroških igral, kolesarskega počivališča, sofinanciranje motorne brizgalne. Prav tako so pridobili več kot 400 tisoč evrov evropskih in državnih sredstev, je dodal. »Moja prva investicija za ureditev cest v Občini Tišina je bila izvedena prav v Murskih Črncih,« je pristavil.
Potreb več, kot zmore proračun
»Če bi res bil proti vaščanom Murskih Črnec, potem ne bi z velikim veseljem sprejel pobude Elektra Maribor o sopolaganju cevne kanalizacije za posodobitev elektro omrežja v naseljih Murski Črnci, Sodišinci, Petanjci, Tišina, Tropovci in Gradišče. Že pred tem pa smo imeli informacijo, da je največ zavrnjenih vlog za postavitev sončnih elektrarn bilo prav v Murskih Črncih. Ob gradnji vodovoda in sočasnih delih Elektra Maribor pa smo položili cevno kanalizacijo za modernizacijo ulične razsvetljave, tudi v tem kraju,« je navedel. Zapisal je še, da so septembra, zaradi namere Elektra Maribor, da v delu naselja Murski Črnci odstrani lesene drogove in električno napeljavo spelje pod zemljo, zaradi česar bi bil del naselja brez ulične razsvetljave, pripravili rebalans proračuna za dograditev ulične razsvetljave za ta del naselja. Prav tako je zavrnil navedbe iz dopisa, da občina ni poskrbela za košnjo javnih površin v vasi. »Je pa res, da je prišlo do ukinitve kluba malega nogometa v Murskih Črncih, ki je imel v najemu površino, na kateri je bilo nogometno igrišče. Žal je bila ta površina, kot velik del javnih površin v Murskih Črncih, velik del leta pod vodo,« je zapisal.
V odgovoru je še zatrdil, da so bili Murski Črnci obravnavani kot vsa druga naselja v občini. »Res pa je, da je Občina Tišina v zadnjih petih letih morala sofinancirati rekonstrukcijo dveh državnih cest. Skupaj smo za rekonstrukcijo ceste Tišina–Tropovci in ceste Murska Sobota–Gederovci iz proračuna občine namenili prek 1,6 milijona evrov. Kaj vse bi lahko v občini naredili, če ne bi bilo treba sofinancirati teh dveh investicij,« se sprašuje in dodaja, da je potreb in želja vedno več, kot jih zmorejo proračuni občin in države.
Tišinski župan nam je še dejal, da se po njegovem vedenju z vodstvom mestne občine nihče ni pogovarjal o tem. »Ne verjamem, da ima moj kolega Damjan pripravljene »velke talige, pune pejnez« za naselje Murski Črnci ter da ni nobenih potreb ali želja po investicijah v trenutnih naseljih v Mestni občini Murska Sobota.«
Ob koncu je bil še oster in zapisal, da ni smiselno le saditi rožic in pisati neresnic, ampak je treba poudariti tudi, kaj vse bi ta poteza prinesla s sabo. »Na področju komunale bi se verjetno še našel kak strošek, ki se bo zvišal, če bo prišlo do odcepitve, česar si sam niti najmanj ne želim,« pravi Horvat in pristavi, da občina subvencionira omrežnino za vodovod in kanalizacijo.
V primeru uradne pobude se bodo opredelili
Iz Mestne občine Murska Sobota so na drugi strani sporočili, da s pobudo vaščanov niso seznanjeni. »Glede predmetne zadeve nas ni nihče obvestil, niti o tem poizvedoval,« pravijo. Navedli so še zakon o lokalni samoupravi, ki zadeva to področje, in dodali, da če bo mestna občina prejela uradno pobudo, jo bodo preučili in se do nje opredelili.
Kakšen je sploh postopek spremembe območja občine?
Na ministrstvu za javno upravo so na naše poizvedovanje odgovorili, da se lahko območje občine spremeni z zakonom po opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Sodeč po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij se lahko postopki izvedejo v času med rednimi volitvami v občinske svete. Nove občine oziroma območja občin se ustanovijo oziroma spremenijo najkasneje šest mesecev pred razpisom rednih volitev v občinske svete. »Pobudo za izločitev dela občine v novo občino oziroma za njegovo priključitev k sosednji občini lahko da svet krajevne ali vaške skupnosti ali zbor občanov,« je zapisano v zakonu. Predlog za izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji občini lahko vložita sporazumno občinska sveta teh občin, lahko pa tudi svet krajevne ali vaške skupnosti ali zbor občanov dela občine, ki je dal pobudo, če občinski svet te ni sprejel. V predlogu za začetek postopka morajo biti navedeni razlogi, ki utemeljujejo izločitev dela občine in njegovo priključitev k sosednji. Zakon še navaja, da je treba v predlogu navesti podatke, iz katerih je razvidno, da preostali del občine, iz katere se izloča del, izpolnjuje z ustavo in zakonom določene pogoje za občino.
»Predlog za spremembo meje občine da tisti, ki lahko predlaga zakon, to so vlada, poslanci državnega zbora, državni svet in 5000 volivcev. Državni zbor bi v primeru, da bi bil predlog vložen, presojal, ali bo po spremembi meje ostanek občine še izpolnjeval pogoje za ustanovitev občine (5000 prebivalcev) in ali bosta obe občini teritorialno zaokroženi. Če bosta ta dva pogoja izpolnjena, bo državni zbor razpisal referendum,« so odgovorili. Občina Tišina ima po statističnih podatkih iz leta 2021 3965 prebivalcev, pojasniti pa je treba, da zakon določa, da se lahko zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov ustanovi tudi občina, ki ima manj kot 5000 prebivalcev, vendar ne manj kot 2000.
Komu stroški?
Še pred razpisom referenduma državni zbor predlog pošlje občinskim svetom, ki morajo podati svoje mnenje. Vse skupaj je nato naslovljeno na vlado, ki prav tako predloži mnenje, pridobljene dokumente nato obravnava matično delovno telo in predloži državnemu zboru poročilo z mnenjem. Če so v predlogu izpolnjeni z ustavo in zakonom določeni pogoji, se določi območje, na katerem se izvede referendum. Ministrstvo pa pri tem še pravi, da mnenje glasujočih za državni zbor ni zavezujoče, saj gre v tem primeru za posvetovalni referendum.
Če pride do spremembe mej občin, se po zakonu o lokalni samoupravi premoženje tega ožjega dela občine razdeli sporazumno. Odločitev o načinu delitve sprejmejo občinski sveti. »Premoženje občine, ki se razdeli na dvoje ali več novih občin ali se njen del izloči in se ustanovi nova občina oziroma se ta del priključi k sosednji občini, se razdeli sporazumno. Če sporazuma ni, način razdelitve določa zakon,« razlaga ministrstvo. Kdo pa bo kril stroške menjave dokumentov, sprememb v uradnih zapisih in menjave označevalnih tabel? Stroške menjave tabel nosi občina, stroške menjave dokumentov pa prebivalci. »Razen če občinski svet občine, v katero so se vključili, ne odloči drugače. V tem primeru mora zagotoviti sredstva iz občinskega proračuna.«