Odkupne cene jabolk »beda«

Jabolčnih nasadov za tretjino manj 
Podobno kot pri svinjskem mesu so tudi veliki kupci domačega sadja pridelovalce izsiljevali z nizkimi odkupnimi cenami. Že lani so se norčevali iz sorte jabolk ajdared, za katera so plačevali od 10 do največ 15 centov po kilogramu. Letos ni bistveno bolje. Ajdared je trenutno sorta, ki na trgu ni popularna. Je pa jabolko, ki mu nič ne manjka, tako kot drugim sortam ne. Problem te sorte je, da prevladuje v velikih plantažnih sadovnjakih na Poljskem. Ta država je po ruskem embargu pritisnila na evropski trg z dampinškimi cenami. Miran Torič, svetovalec za sadjarstvo soboškega Kmetijsko- gozdarskega zavoda, je dvoumno povedal, da jabolka so in jih ni. Pridelovalci so se že lani, kot je povedal, uprli nizkim cenam velikih kupcev. Letos so še odločnejši, saj je nenormalno, da trenutno industrija ponuja za odkup slabših jabolk za svoje potrebe višjo ceno, kot so pripravljeni plačati veliki kupci za jabolko najvišje kakovosti za prehrano. Pri teh cenah se lahko zgodi, da bo del jabolk ostal v sadovnjakih, saj bodo pridelovalci obrali le toliko pridelka, kot ga lahko sami skladiščijo in neposredno prodajo kupcem. Po Toričevem mnenju je to za panogo dolgoročno katastrofalno. Na Goričkem, ki je pred štirimi desetletji doživelo razcvet v sadjarstvu, je danes le še pet resnih pridelovalcev in prav tu se je pridelava sadja začela najprej krčiti. Zdaj se s tem problemom srečujejo že vse sadjarske regije v Sloveniji. Na državni ravni so se površine, zasajene z jabolki, zmanjšale za tretjino.

Problem nizkih odkupnih cen večplasten
Sadjarstvo je in ostaja delovno intenzivna panoga. Če je opravilo rezi sadnega drevja še raztegljivo čez daljše časovno obdobje in ga sadjarji opravijo sami z družinskimi člani, so vsi večji pri obiranju in spravilu jabolk odvisni od sezonske delovne sile. Tu pa se pojavi problem, saj imajo izredne težave pri najemanju obiralcev. Tisti, ki so vezani na sezonska dela, se odpravijo na delo v Avstrijo, domači sadjarji pa iščejo delavce v drugih okoljih ali  državah. Nizke odkupne cene narekujejo višino urne postavke za obiralce. V najboljšem primeru je ta okrog 4,50 evra, sicer pa se povprečna urna postavka giblje okrog 3,50 evra. Če sadjar ne proda dela pridelka na domačem dvorišču in je odvisen samo od odkupa velikih kupcev, ne more zagotoviti niti povprečnih 3,50 evra na uro.
Očitno pa letos tudi položaj velikih kupcev in distributerjev jabolk ni več tako blesteč. Miran Torič nam je povedal, da ne dobijo dovolj domačih jabolk. V tem primeru gre za racionalno ravnanje, saj z neposredno prodajo dobijo za kilogram jabolk najmanj 50 centov, s posameznimi sortami pa dosegajo 80 centov za kilogram. Posledica te racionalizacije bo dodatno krčenje nasadov, kar pa ni dobro. Dreves pač ne moreš dati v mirovanje.

Več kot desetletje ni vlaganj v nove nasade 
Direktor podjetja Malus iz Vučje vasi Iztok Keuschler, ki se ukvarja z drevesničarstvom in sadjarstvom, nam je povedal, da naložb v nove sadovnjake že več kot desetletje skorajda ni. Novi nasadi se ne sadijo, obstoječi pa se obnavljajo v manjšem obsegu, kot bi se morali. Sama pridelava jabolk pa hira že več kot pet let. Že pred pozebo se je začel pritisk na odkupne cene zaradi ruskega embarga. Zatem sta panogo prizadeli dve zmrzali. Lanska in letošnja dobra letina sta sadjarje stisnili ob zid zaradi nizkih cen. Prekmurski sadjarji so imeli dodaten problem, saj so se v nekdanji zadružni hladilnici pojavljali različni lastniki in kupci, ki pa so propadali in puščali neplačane obveznosti do sadjarjev.

Nekaj upanja je dajalo sadjarstvo Šilec, ki je bilo in je še kupec pomurskih jabolk, Iztok Keuschler pa se strinja z ugotovitvijo, da so odkupne cene katastrofalne in z njimi ni mogoče poravnati niti osnovnih stroškov pridelave. Kot je povedal, ima občutek, da kupci izkoriščajo stisko pridelovalcev. Vsega pridelka v Pomurju preprosto ni mogoče prodati na dvorišču oziroma neposredno potrošniku. Delno zato, ker velika večina domačinov pridela nekaj sadja.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

S ponedeljkom delna zapora te ulice

Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.

Ima pa Pomurje potencialni trg, na katerem bi lahko prodalo vsa doma pridelana jabolka. Javni zavodi so del te zgodbe, še pomembnejši pa je turizem. Če bi se vsi veliki porabniki hrane in s tem tudi sadja odgovorno vedli do lokalnega okolja, po Keuschlerjevem mnenju ne bi bilo nobenega problema s prodajo, in to po dostojni ceni. Kljub stalnemu poudarjanju prednosti lokalno pridelanega in vključenosti v shemo Izbrana kakovost, sadjarji na primarni ravni od tega nimajo nobene koristi, četudi sami prispevajo kar nekaj sredstev v malho za promocijo domačih jabolk.

Goričko ne izkoristi prednosti
Iztok Keuschler je problem osvetlil še malo širše. Dotaknil se je geografske lege Goričkega. Mikroklima in rudninsko bogata prst sta veliki prednosti Goričkega, ki ju ne znamo izkoristiti. Če je pred leti še bil v rahlih dvomih glede Goričkega, teh dvomov danes ni več. O primerjalnih prednostih se je prepričal najprej sam, ko se je začel ukvarjati z drevesničarstvom in je obiskoval drevesničarje in sadjarje po vsej Evropi, danes pa mu to dodatno potrjujejo strokovnjaki z različnih koncev Evrope, ki prihajajo k njemu na obisk in si ogledujejo Goričko. Kot nam je povedal, dobri poznavalci mikroklimatskih razmer za pridelavo sadja Goričko takoj postavijo na prvo mesto, in to ne zato, da bi bili všečni. Ob tem spoznanju se mu tudi upravičeno zastavlja vprašanje, kaj počnejo nekatere institucije, med njimi Krajinski park Goričko. Nenavadno se mu zdi, da se turistična industrija gradi le na topli vodi, lokalni ponudniki pa se tako ali drugače ignorirajo. Ravno turizem, razen manjših penzionskih ponudnikov, je eden večjih problemov. V teh sistemih ali sistemu je zaradi »obvladovanja stroškov« nabava centralizirana. Na retorični ravni znajo resda veliko povedati o lokalni ponudbi in lokalni kakovosti, ko pa bi to kakovost morali ponuditi gostu, se vse ustavi. Zelo pomenljivo je njihovo razumevanje lokalne kakovosti. Pred dvema letoma ali tremi je eden od nabavnikov od lokalnega ponudnika terjal, da mu razloži, kakšna je razlika med španskim in goričkim jabolkom, in če ga bo prepričal ter spustil ceno pod ceno španskega jabolka, ga bo kupil.

Neustrezna organiziranost 
Velik problem slovenskega sadjarstva in s tem tudi pomurskega je neustrezna organiziranost. Po mnenju sogovornika bi lahko država vsaj delno regulirala odnose znotraj verige. Pri nas so največji pridelovalci tudi največji grosistični kupci jabolk. To pa je nezdružljivo, saj z narekovanjem nizkih odkupnih cen sadjarjem akumulacijo prelivajo k sebi in s tem posredno dvigujejo ceno lastnega pridelka. V Avstriji, po kateri se pogosto zgledujemo, noben veletrgovec z jabolki nima lastnih sadovnjakov, poudarja Keuschler. Vsi veliki kupci imajo sklenjene dolgoročne pogodbe s pridelovalci in se skupaj dogovarjajo o odkupnih cenah. Pred kratkim je bil eden od veletrgovcev prodan, vendar ni pristal v rokah lastnika sadovnjakov. Poslovni odnos med sadjarji in kupcem kljub prodaji podjetja nemoteno teče naprej.