Skoraj javna skrivnost je, da nekateri občinski svetniki ne prebivajo na območju občine, katere interese zastopajo v občinskem svetu in soodločajo o njenem razvoju. To je bilo v preteklosti značilno celo za nekatere župane, v zadnjem obdobju pa se tovrstni očitki pojavljajo tudi v nekaterih pomurskih občinah. Ker smo v zvezi s tem v uredništvu prejeli anonimke, smo preverili, ali problematiko zaznavajo in obravnavajo tudi uradni organi. Kot so nam pojasnili v državni volilni komisiji (DVK), so v skladu z zakonom o lokalnih volitvah za potrjevanje kandidatur pristojne občinske volilne komisije. Državna volilna komisija je tako pred lanskimi lokalnimi volitvami sprejela obvezno navodilo za občinske volilne komisije, v katerem jih je posebej opozorila, da morajo biti v postopku preizkusa zakonitosti vloženih kandidatur ali list kandidatov pozorne na podatek, ali imajo kandidati stalno prebivališče na območju volilne enote. »Na podlagi navedenega morajo občinske volilne komisije pred izdajo odločbe o potrditvi vložene kandidature ali liste kandidatov preveriti, ali ima kandidat pasivno volilno pravico, ta preverba pa zajema tudi preverjanje stalnega prebivališča v volilni enoti posamezne občine,« so za Vestnik pojasnili v DVK, kjer ne vodijo evidence morebitnih kršitev, saj za to niso pristojni. Morebitne postopke v času volilnih opravil vodi občinska volilna komisija, po končanih volitvah in potrditvi mandatov pa tovrstne postopke vodi občinski svet oziroma pristojna komisija za mandatna vprašanja občinskega sveta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Dolgotrajni in zahtevni postopki
Prijava stalnega prebivališča ni posebej težko opravilo, zato kandidati na lokalnih volitvah hitro izpolnijo ta pogoj, so izvoljeni in nato dobijo potrditev mandata še v občinskem svetu. So pa za vodenje postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika pristojne upravne enote. V vseh štirih pomurskih – murskosoboški, lendavski, ljutomerski in gornjeradgonski – so nam potarnali, da se ti postopki večinoma zaradi nesodelovanja strank vlečejo, tudi več kot eno leto. »Postopki od uradnika terjajo veliko truda in iznajdljivosti,« pove Dominik Šteiner, načelnik soboške upravne enote, kjer trenutno obravnavajo 191 tovrstnih postopkov, največ v Pomurju. V lendavski upravni enoti, ki jo vodi načelnica Štefanija Hozjan, so lani prejeli 192 pobud za ugotavljanje prebivališča, vodili pa so 111 postopkov. Kot pojasnjuje Hozjanova, se pred uvedbo postopka vodi predpostopek, v katerem stranka lahko opravi svojo obveznost – spremeni naslov prebivališča. Šteiner pravi, da se postopki največkrat končajo s spremembo prebivališča stranke in s tem ustavitvijo postopka, v nekem deležu pa z odločbo o prijavi stalnega prebivališča na naslovu, kjer oseba dejansko prebiva, odločbo o odjavi stalnega prebivališča in vpisom stalnega naslova v tujini, prijavo zakonskega prebivališča ali s prenehanjem prijave stalnega prebivališča. V gornjeradgonski upravni enoti, katere načelnik je Sašo Norčič, so od lani do sedaj uvedli 91 postopkov ugotavljanja prebivališč. Največkrat so pobudniki izvršitelji, lastniki nepremičnin, občasno tudi občine, sodišča, policija ali pa postopke uvede upravni organ sam po uradni dolžnosti. Še najmanj postopkov, 49, so lani uvedli v ljutomerski upravni enoti, do konca letošnjega maja pa so jih sprožili še 22, nam je sporočila načelnica Darja Mohorič. Ali so na pomurskih upravnih enotah morda zaznali povečano število sprememb naslova stalnega prebivališča pred lanskimi lokalnimi volitvami? Na vseh štirih upravnih enotah v Pomurju so nam na to vprašanje odgovorili nikalno.