Dobrovniški župan Marjan Kardinar odgovornost za nastalo situacijo prelaga na lendavsko upravno enoto (UE), češ da bi odločbo lahko izdala že veliko prej, napoveduje pa tudi, da bodo počakali na nov razpis ministrstva in postopek nadaljevali. Lendavska UE zanika, da bi bil razlog za zamujeno priložnost upravni postopek, in pojasnjuje, da je veliko ovir nastajalo prav pri občini. Kardinar se na navedbe UE, s katerimi smo ga seznanili, sploh ni odzval, torej jih ni zanikal niti dodatno pojasnil. Kot smo že poročali, se je dobrovniška občina na zelo obsežno zložbo zemljišč začela pripravljati pred skoraj osmimi leti in si dokončanje obetala že leta 2014, toda vlogo je prvič uspela oddati septembra 2016. UE je ugotovila neskladje med občinskim prostorskim načrtom (OPN) in predlaganim komasacijskim območjem, ki je najprej zajemalo dva oboda, in sicer v k. o. Dobrovnik in k. o. Žitkovci. Zaradi tega je občina spreminjala OPN, nato pa še večkrat spreminjala komasacijsko območje, zaradi česar je bilo treba vedno znova preverjati tudi zahtevani minimalni interes lastnikov parcel za zložbo, ki mora biti 67-odstoten. »Občina je kot stranka v postopku za uvedbo komasacije sedemkrat zaprosila UE za podaljšanje roka za odločanje v tej upravni zadevi, nazadnje je bil rok za dopolnitev vloge – dodatno zbiranje izjav lastnikov zemljišč na komasacijskem območju, da soglašajo z uvedbo komasacije – s sklepom UE podaljšan do 27. junija 2018. Na osnovi dogovora z občino je UE izločila iz komasacijskega območja velik del zemljišč (stavbna zemljišča) in o tem seznanila občino 13. junija 2018,« so nam še sporočili iz lendavske UE. Občina je 27. junija seznanila UE, da soglaša z novo določitvijo komasacijskega območja, ki v treh obodih zajema skoraj 700 hektarjev, v njem pa ni več Žitkovec. Odločba UE je bila torej izdana šest mesecev po zadnji spremembi komasacijskega območja, kar je po mnenju UE sprejemljiv čas.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Dobrovniška občina bi za komasacijo lahko pridobila sredstva v okviru programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020, vendar le, če bi na komasacijskem območju sočasno izvajali tudi agromelioracijo. To pomeni, da bi morala poleg pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije dobiti tudi odločbo kmetijskega ministrstva o uvedbi agromelioracije. Toda razpis za izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih je bil objavljen 24. novembra 2017, zbiranje vlog pa končano 9. marca 2018. Torej skoraj štiri mesece prej, kot je lendavska UE začela obravnavati vlogo dobrovniške občine za komasacijo. Kdaj bo naslednji razpis za agromelioracijo na komasacijskih območjih, na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer smo poizvedovali glede razpisov, ne vedo, ker da je za to pristojno kmetijsko ministrstvo, to pa v zadnjem terminskem načrtu javnih razpisov PRP 2014–2020 v letu 2019 ni navedlo javnega razpisa za ta namen.
