Borut Štrukelj je dejal, da je bilo 2. februarja v tretji fazi kliničnega preizkušanja 20 različnih cepiv proti koronavirusu. Osem cepiv ima delno, pogojno dovoljenje, dve pa sta dovoljeni za popolno uporabo, in sicer gre za cepivi na Kitajskem in v Rusiji. Dodal je, da je družba Moderna začela s klinično študijo za mladostnike od 12 do 18 let. V nedeljo v Sloveniji pričakujemo prve odmerke cepiva AstraZeneca. Učinkovitost cepiva je 70-odstotna, vendar nekoliko različne glede na države, kjer so se izvajale klinične študije. Štrukelj pojasnjuje, da je učinkovitost cepiva namreč različna glede na številne mutacije, ki so se v določenih državah pojavile.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Redni profesor na fakulteti za farmacijo je poudaril, da bodo nekatere države to cepivo namenile skupinam, mlajšim od 65 let, Slovenija pa je ubrala nekoliko drugačen pristop. "Če posameznik ne more k cepivu, mora cepivo priti k posamezniku," tako Štrukelj, ki dodaja, da bodo z njim cepili predvsem nepokretne osebe. Cepivo AstraZeneca se bo tako distribuiralo do posameznikov, ki so v posteljah tako doma kot v domovih za starejše.
Odgovoril je še na vprašanje, zakaj Slovenija ne uvozi cepiva Sputnik 5, ki je po sestavi zelo podobno AstraZeneci. Dejal je, da so vsa cepiva z novo tehnologijo podvržena centraliziranemu postopku registracije, zato ga lahko registrira le evropska agencija za zdravila. Družba, ki to cepivo proizvaja, pa je že zaprosila za dovoljenje v EU. Ob tem je omenil še, da je inštitut s cepivom Sputnik 5 začel cepiti že med drugo fazo klinične študije, zato je na mestu tudi pomislek o rezultatih.
Blizu potrditvi sta tudi cepivi Johnson&Johnson ter Novavax. Klinične študije v različnih državah pa kažejo na različno učinkovitost.
Vse bolj kaže, da je boj s covidom na globalni ravni tek na dolge proge, pa meni Aleš Rozman. Virus hitro mutira, zato tudi čredna imunost ne pomeni, da več ne bomo imeli opravka z njim. Pravi, da se mora omejiti število potovanj, da se sevi virusa ne bi prenašali po svetu. Za zaviranje epidemijo pa potrebujemo tudi strateški načrt. Rozman še pravi, da je slovenska epidemiološka krivulja unikatna, takega poteka epidemije nima nobena druga država.