V Križevcih pri Ljutomeru so danes slovesno odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča, ki so jo uredili v prenovljeni kapeli Svete Ane, tik ob cerkvi svetega Križa. V neposredno bližino spominske sobe so preselili tudi njegov doprsni kip, ki ga je Občina Križevci postavila v preteklosti.
Še pred odprtjem je v cerkvi potekala sveta maša, ki jo je daroval murskosoboški škof msrg. dr. Peter Štumpf. Škof je blagoslovil tudi kapelo sv. Ane in spominsko sobo.
Marina Vrbnjak
Odprli so spominsko sobo dr. Matije Slaviča
Izginil iz slovenskega zgodovinskega spomina
O življenju in delu Matije Slaviča je v svojem nagovoru spregovoril profesor zgodovine, Franc Čuš. "Izginil je iz slovenskega zgodovinskega spomina, kot njegovi sodelavci - Korošec, Slavič, Klekl, Godina in drugi. O njih ni bila poimenovana nobena ulica, trg ali postavljen kakšen kip ali drugo spominsko obeležje," je povedal in dodal, da so sorodniki desetletja skrbno in deloma skrivno hranili osebne predmete, skromno materialno in bogato duhovno zapuščino svojih slavnih prednikov. "Pristojne inštitucije, financirane s strani države, niso hotele, predvsem pa smele javnosti prikazovati tovrstna zgodovinska dejstva," je še poudaril Franc Čuš, ki se je z imenom Matija Slavič srečal, ko je pisal diplomsko nalogo o dr. Antonu Korošcu.
Profesor zgodovine Franci Čuš se je z imenom Matija Slavič prvič srečal, ko je pisal diplomsko nalogo o dr. Antonu Korošcu.
"Človeku pripisati pravo vrednost, se mu pokloniti za zasluge in delo, predstavlja najvišje priznanje, ki si ga rojak dr. Matija Slavič nedvomno zasluži. Prleški prostor je v preteklosti dal veliko pomembnih mož, ki so usodno vplivali na potek zgodovine in imajo posreden vpliv na življenje tudi danes," pa je ob tej priložnosti povedal župan mag. Branko Belec in dodal, da želijo zanamcem pustiti bogat spomin na velikega človeka. Kot slavnostni govorec ter duhovni in idejni vodja ureditve spominske sobe je zbrane nagovoril tudi župnik Štefan Vinkovič, ki je orisal zgodovino kapele sv. Ane.
Marina Vrbnjak
Odprli so spominsko sobo dr. Matije Slaviča
Spominska soba v kapeli Svete Ane
Objekt kapele sv. Ane je bil v zadnjih dveh letih v celoti obnovljen in restavriran ter predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. Spominska soba je zasnovana na način, da predstavi dr. Matijo Slaviča njegovih pomembnih življenjskih vlogah. In sicer kot zgodovinarja in borca za priključitev Prekmurja k Sloveniji, kot akademika, ki je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani in kot duhovnika, ki je prvi strokovno in znanstveno ovrednotil življenje in delo škofa Antona Martina Slomška. Večina eksponatov, ki jih je mogoče videti v spominski sobi, je občina Križevci deloma pridobila od sorodnikov pokojnega dr. Slaviča, predvsem Matilde Slavič, deloma pa tudi s strani Župnije Križevci.
Dogodka so se udeležili številni občani, pa tudi predstavniki društva Generala Maistra, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, župan občine Veržej Slavko Petovar, poslanec Jožef Horvat in drugi. Za kulturni vložek je poskrbel ansambel Opoj.
Marina Vrbnjak
Odprli so spominsko sobo dr. Matije Slaviča
Sicer pa se v Prlekiji velikih mož v zadnjih letih spominjajo na različne načine. Večina ima postavljeno vsaj spominsko ploščo, spomin na nekatere pa je bil strokovno bolj obdelan in njim v spomin so bile postavljene spominske sobe. V Radomerščaku najdemo spominsko sobo Franca Miklošiča, v Ljutomeru spominsko sobo Cvetka in Manka Golarja, v Biserjanah spominsko sobo Antona Korošca, v Rodmošcih spominsko sobo Antona Trstenjaka, v Črešnjevcih spominsko sobo Petra Dajnka in v Veržeju spominsko sobo Slavka Osterca in spominsko sobo Franca Kovačiča.
Z željo, da se dodatno poudari pomen dela in dosežki prleških velikih mož, so se partnerji v okviru operacije odločili, da bodo skozi krovno zgodbo povezali spominske sobe Prleških velikih mož v skupen vodič, ki bo opisal pomembnost prleškega prostora in njenih ljudi ter podrobneje predstavil vsako od teh sob. Na ta način bi radi zagotovili dediščino v obliki trajno zapisanega spomina. V tem projektu je vodilni partner občina Križevci, podprle so jo še občina Veržej, Zavod Marianum, Gimnazija Franca Miklošiča in Kulturno društvo Križevci.
