Odprto je še vprašanje odškodnine

Lendavska upravna enota je na osnovi zakona o denacionalizaciji izdala 12 delnih odločb, ki se nanašajo na premoženje beltinske plemiške rodbine Zichy. Dedičem je bilo tako vrnjenih v naravi 673 hektarjev gozdov in zemljišč znotraj gozdnega območja ter po odločbi iz leta 2008 izplačana odškodnina v višini 230.000 evrov za podržavljena zemljišča, kjer poteka avtocesta. Šlo je za okoli deset hektarjev zemljišč na območju dveh katastrskih občin, Male Polane in Nedelice.

Pred kratkim pa je lendavska upravna enota dobila kot prvostopenjski organ v ponovno odločanje dve zadevi, za kateri je izdala negativni delni odločbi, in sicer gre za odškodnino v višini približno 145.000 evrov za okoli 38 hektarjev zemljišč na območju katastrskih občin Nedelica, Mala Polana, Črenšovci in Gornja Bistrica.

S pritožbo uspeli

Lendavska upravna enota je negativno odločbo vlagateljem denacionalizacijskega zahtevka izdala zaradi spremenjene sodne prakse. Pravna sprememba se je nanašala na izravnalno mednarodno pogodbo, sklenjeno med Avstrijo in Nemčijo, oziroma izvedbeni predpis, po katerem naj bi bili razlaščenci upravičeni do uveljavljanja odškodnine za izgubljeno premoženje v takratni Jugoslaviji. Toda izkazalo se je, da po tej pogodbi ni bilo možno vračilo za odvzete nepremičnine, ampak samo za odvzeto premično premoženje. Zastopnik dedičev Zichy je zato na vrhovnem sodišču dosegel, da je to ugodilo reviziji postopka, kar pomeni, da mora lendavska upravna enota ponovno odločati o zadevi. Zato bo treba opraviti ponovno identifikacijo zemljišč in ugotavljati vrednost premoženja.
Vlagatelji denacionalizacijskih zahtevkov pa so z ustavno pritožbo in odločbo ustavnega sodišča decembra 2017 uspeli obraniti tudi izdane pozitivne odločbe. Zaradi odločbe ustavnega sodišča je moralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pritožbo zoper prvostopenjsko pozitivno odločitev zavrniti, kar je storilo 12. marca letos, zadeva pa bo pravnomočna po preteku roka za sprožitev upravnega spora, izteče se konec aprila.
Odločbe za vračilo gozdov so se začele izdajati leta 2007, v imenu vseh upravičencev in solastnikov pa je nastopal Stephan Ledebur. Zanje je potem Zavod za gozdove po sklenitvi pogodbe o strokovnem sodelovanju za obdobje 2009– 2013 opravljal pripravo letnega programa sečnje z označevanjem dreves za posek, letnega programa gojitvenih in varstvenih del, zastopanje lastnika po pooblastilu pri odkazilu in pomoč pri označevanju dreves. Zavod je sodeloval s pooblaščencem tudi glede ugotavljanja ustreznosti cene pri oddajanju posameznih gozdnih del in prodajne cene. Prav tako so kontrolirali razvrščanje lesnih sortimentov. Vsa ta dela je v omenjenem obdobju opravljalo Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota. Po tem obdobju so se lastniki oziroma gospodarji gozdov odločili za sklenitev pogodbe z zasebnikom. Ta je bil prej revirni gozdar za ta območja in zaposlen na zavodu za gozdove. Tako zdaj lastnik za vsa gozdarska opravila, sečnjo, spravilo in prevoz lesa, za gojitvena in varstvena dela, išče prek pogodbenika izvajalce na trgu.

Lesno bogastvo

Denacionalizacijskim upravičencem se je vračal nižinski gozd. V Polanskem logu je prevladovala jelša, v nekoliko višjih legah pa je bilo tudi nekaj jesena. Na območju Gornje Bistrice gre za obrečne gozdove, kjer je kar nekaj topolovih nasadov, drugače pa rastejo jelše, jesen, brest, hrast in tudi precej tujerodnih invazivnih vrst dreves. V Orlovščku na območju črenšovske občine rastejo jeseni in javorji, nekaj je hrasta in gabra, v nižjih legah pa tudi jelša.
Denacionalizacijskim upravičencem pa je bil vrnjen tudi gozd v Hraščici na območju Gančan v velikosti 315 hektarjev, kjer rasteta predvsem hrast in gaber, vmes pa je tudi rdeči bor in nekaj zelenega bora. Podobne vrste dreves rastejo tudi na območju Ižakovec, kjer je bilo prav tako z odločbo iz leta 2009 upravičencem vrnjenih 54 hektarjev.