Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se je z vsakokratnim dvigom minimalne plače povečal tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka kredita, se je hkrati pomembno znižala kreditna sposobnost prebivalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bukovniško jezero: dokler ne odstranijo mulja, bo ostalo prazno
Če dela ne bodo opravili v sklopu ukrepov interventnega zakona, ga bodo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
V skladu z novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki jo je DZ potrdil v torek, pa bo Banka Slovenije lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu.
Na ministrstvu za finance, kjer so zakonsko besedilo pripravili po usklajevanjih z Banko Slovenije, so danes ponovili pojasnilo, da bo lahko bančni nadzornik po novem brez kakršnegakoli dvoma glede svojih pristojnosti še bolj neodvisno prilagajal makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine (bruto) minimalne plače. Banka Slovenije ima tako zdaj bolj jasno pravno podlago, da bo lahko ukrepe za kreditiranje prebivalstva sprejemala še bolj neodvisno, so zapisali.
A v izogib napačnemu razumevanju so opozorili, da sprejeti zakon sam po sebi ne pomeni sprostitve omejitev kreditiranja. Nadaljnje odločitve glede uporabe meril za makrobonitetne ukrepe in s tem za morebitno sprostitev omejitev kreditiranja so v pristojnosti Banke Slovenije, so pojasnili.