S 1. novembrom so začeli veljati ukrepi Banke Slovenije (BS) na področju kreditiranja prebivalstva. Gre za omejitev ročnosti potrošniških kreditov in določitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga ter letnim neto dohodkom kreditojemalca, to razmerje pa po odločitvi BS velja tudi za stanovanjske kredite. V BS namreč opažajo povečana tveganja, povezana s potrošniškimi posojili. »Medletne rasti potrošniških kreditov ostajajo visoke in presegajo deset odstotkov, narašča tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. Po zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 odstotka, njihov obseg pa je dosegel 2,91 milijarde evrov, s čimer je dosegel predkrizno raven … V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta letošnjega leta podaljšala na sedem let. Hitro se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega deset let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 za 271 milijonov evrov, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 za 516 milijonov evrov. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let,« opozarjajo v BS. Glede na nove omejitve mora kreditojemalcu po plačilu mesečnega obroka kredita ostati znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, ki je določen za osebo, ki jo preživlja. BS je ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino, omejila na sedem let. Iz zadnjega poročila o finančni stabilnosti, ki ga BS objavlja dvakrat letno, je sicer možno razbrati, da so finančne obveznosti slovenskih gospodinjstev med najmanjšimi v evrskem območju. Kot so zapisali, se je lani zaradi ugodnih razmer na trgu dela močno povečal razpoložljiv dohodek gospodinjstev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Do denarja prek sumljivih posrednikov
Do ukrepov BS so po pričakovanju zelo kritični v komercialnih bankah. »Povprečno slovensko gospodinjstvo z dvema otrokoma si bo težko privoščilo sanacijo fasade. To je destruktivno,« je pred kratkim na srečanju s poslovnimi partnerji v Radencih dejal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak, ki meni, da bo država s tem radikalno vplivala na povpraševanje domačih potrošnikov v času, ko slovenski izvoz izgublja sapo. Z Brodnjakovimi trditvami se strinjajo tudi v Pomurski gospodarski zbornici (PGZ). »Vsi dobro vemo, da gospodarska rast poleg izvoza večinoma temelji na zasebni potrošnji. Ukrep se bo poznal predvsem pri družinah z nižjimi osebnimi dohodki, pa tudi pri tistih s povprečnimi dohodki in več otroki. Predvsem pa zaostritev ukrepov kreditiranja spodbuja zadolževanje na sivem trgu brez kakršnih koli regulatorjev,« meni direktor PGZ Robert Grah. V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da poslej kredita ne bo več moglo dobiti 57 odstotkov ali 213 tisoč upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, vsaj 20 odstotkov ali 114 tisoč zaposlenih, ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega otroka. Po oceni združenja tudi v višjih razredih neto plač od 10 do 25 odstotkov zaposlenih zaradi novih omejitev ne bo več moglo dobiti kredita.
Del politike kritičen do BS, del pa do vlade
Do poteze Banke Slovenije je kritičen tudi predsednik vlade Marjan Šarec. »Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ker si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci,« je zapisal Šarec, ki meni, da gre za premalo premišljen ukrep, ki bo tudi zmanjšal potrošnjo. »Kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja.« Pomurski poslanec iz vrst NSi Jožef Horvat pravi, da je treba Banko Slovenije spoštovati kot bančnega regulatorja. »Ne nazadnje smo bili vedno kritični do Banke Slovenije, ker v preteklosti ni ustrezno opravljala svoje nadzorstvene funkcije, zaradi česar je med drugim nastala bančna luknja. Bi se pa morala vlada vprašati, zakaj so ljudje kreditno nesposobni. Zato, ker so plače preobremenjene in zato prenizke. Težave bi lahko pomagal rešiti tudi stanovanjski zakon, ki je še v javni obravnavi, vendar ta ne prinaša preveč dobrih rešitev. Banka Slovenije mora reagirati na ta način, saj razpolaga s podatki, na podlagi katerih ugotavljajo večanje potrošniških posojil in podaljševanje njihove ročnosti. Na neki način banka na to opozarja tudi zaradi tega, da ne bi nastali socialni problemi, do katerih lahko pride, če nekdo ni več zmožen odplačevati kredita recimo zaradi izgube službe. Res pa je, da nas je to vse nekoliko presenetilo, saj niso državljani tisti, ki so izdatno prispevali k nastanku bančne luknje, temveč so bila to podjetja, ki so jemala posojila v višini več deset milijonov evrov.«
Mladi so se sestali s Šarcem
Predsednik državnega zbora in Dejan Židan glede tega omenja akcijo strankinega podmladka, ki ga vodi Andrej Omerzel. V Mladem forumu Socialnih demokratov so prejšnji teden po besedah Omerzela sklicali sestanek za celoten mladinski sektor, na katerega so prišli predstavniki številnih organizacij, od političnih podmladkov do skavtov in tabornikov. Skupaj so nato dali pobudo za sestanek pri Šarcu in guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Vasletu. Medtem ko jih Vasle ni sprejel, so svojo pobudo predstavili predsedniku vlade. Ta je, kot pravi Omerzel, že naročil ministrstvu za finance, da preuči pobudo za ustanovitev jamstvene sheme, s pomočjo katere bi pomagali 300 tisoč ljudem, kolikor jih bo po njihovi oceni ostalo brez možnosti za najem kredita. Finančno ministrstvo naj bi tako do konca leta pripravilo rešitve, o katerih bo nato odločal državni zbor, vključno z natančno opredelitvijo upravičencev do te pomoči. Med drugim bi se po razlagi Omerzela določil tudi rok, v katerem bi si lahko kreditojemalec, ki je najel stanovanjski kredit in ga ni zmožen odplačevati, lahko finančno opomogel, ne da bi ga takoj izselili. Nekaj rešitev so, kot pravi, predvideli tudi v osnutku novega stanovanjskega zakona. »Večina starejših ima velike nepremičnine, zato jim bo stanovanjski sklad pomagal najti primernejše nepremičnine, večje pa bi lahko dali na trg.«