Avgusta 2019 bomo praznovali 100 let združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Odštevanju mesecev do takrat se Vestnik pridružuje tako, da bomo v vsaki številki Pena osvetlili katero od posebnosti, značilnosti oziroma vprašanj, ki se porajajo o(b) prekmurščini, saj je prav ta eden tistih elementov, ki Prekmurje opredeljujejo najbolj, dotaknili se bomo tudi ljudi, ki so bili v zgodovini in so danes zaslužni za to, da prekmurščina še živi.
Že ta četrtek osvetljujemo vprašanje, ki si ga je zagotovo zastavil že marsikdo od vas: je prekmurščina jezik ali zgolj narečje?
Zaton prekmurskega knjižnega jezika je povezan s kulturnim in jezikovnim poenotenjem Slovencev sredi 19. stoletja. Enoten slovenski knjižni jezik je tako rezultat politične odločitve o združitvi Slovencev v eni državi. Laičnemu Slovencu je težko razmišljati o dveh samostojnih slovenskih knjižnih normah, saj je slovenska nacionalna zgodba o rojstvu enotnega slovenskega jezika v 16. stoletju s Trubarjem tako močno ukoreninjena, da jo je težko spreminjati. Če torej priznamo Trubarja za začetnika slovenskega (in ne osrednjeslovenskega!) knjižnega jezika, sprejemamo hkrati tudi tezo o enotnem slovenskem jeziku že vse od njegovih začetkov ter pozabljamo na dvojnični razvoj slovenskega knjižnega jezika. Zato se je treba zavedati dejstva, da je prekmurski knjižni jezik bil normiran, se pravi je imel jasna glasoslovna in oblikoslovna pravila, izhajajoča tako iz porabskega, goričkega in ravenskega prostora, skladenjsko pa je bil nadnarečno oblikovan.
Bodite del odštevanja, berite Pen!
Že ta četrtek osvetljujemo vprašanje, ki si ga je zagotovo zastavil že marsikdo od vas: je prekmurščina jezik ali zgolj narečje?
Zaton prekmurskega knjižnega jezika je povezan s kulturnim in jezikovnim poenotenjem Slovencev sredi 19. stoletja. Enoten slovenski knjižni jezik je tako rezultat politične odločitve o združitvi Slovencev v eni državi. Laičnemu Slovencu je težko razmišljati o dveh samostojnih slovenskih knjižnih normah, saj je slovenska nacionalna zgodba o rojstvu enotnega slovenskega jezika v 16. stoletju s Trubarjem tako močno ukoreninjena, da jo je težko spreminjati. Če torej priznamo Trubarja za začetnika slovenskega (in ne osrednjeslovenskega!) knjižnega jezika, sprejemamo hkrati tudi tezo o enotnem slovenskem jeziku že vse od njegovih začetkov ter pozabljamo na dvojnični razvoj slovenskega knjižnega jezika. Zato se je treba zavedati dejstva, da je prekmurski knjižni jezik bil normiran, se pravi je imel jasna glasoslovna in oblikoslovna pravila, izhajajoča tako iz porabskega, goričkega in ravenskega prostora, skladenjsko pa je bil nadnarečno oblikovan.
Bodite del odštevanja, berite Pen!