Odstranitev mazuta in čiščenje rezervoarjev bosta stala nekaj manj kot 65 tisoč evrov, pri čemer je treba poudariti, da tega ne bo plačala država, ampak stečajni dolžnik. »Ker gre za premoženje, ki tvori posebno stečajno maso, bo kasneje pri prevzemu premoženja ločitveni upnik moral znesek vrniti v stečajno maso,« je razložila stečajna upraviteljica Pomurke Alenka Gril.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Poštni delavci napovedali stavko
Stavkali bodo od 3. junija naprej.
Zakaj je postopek odstranitve nevarnega odpadka Pomurke v stečaju drugačen od odstranitve digestata kot ostanka poslovanja podjetja Ecos v stečaju v Lendavi? To ima v lasti razvpito bioplinarno, katere »zapuščina« je ob nakopičenih dolgovih še 21 tisoč kubičnih metrov digestata, obremenjenega s težkimi kovinami. Njegovo odstranitev, ki naj bi stala 2,1 milijona evrov, bo morala plačati država, torej davkoplačevalci. Poznavalci opozarjajo, da je bila ocena narejena v času, ko je Madžarska še sprejemala tovrstne odpadke, in da bo uničenje zdaj bistveno dražje. Podjetje Ecos je še pred stečajem upravljanje bioplinarne preneslo na hčerinsko podjetje Ecos Center, s tem pa tudi odgovornost za odstranitev spornega digestata. Podjetje je brez premoženja, Finančna uprava pa pri njem nima česa izterjati. Po tej poti je torej ločitveni upnik »razbremenjen« stroška odstranitve oporečnega odpadka, ta pa se je prevalil na pleča davkoplačevalcev. Ob tem spomnimo še na približno 10 tisoč kubičnih metrov odloženega digestata v nikoli zagnani bioplinarni v lasti Marjana Kolarja oziroma skupine Keter v Lendavi, ki prav tako čaka na »rešitev«.
Kako dolgo bo država z javnim denarjem čistila nesnago, ki jo za sabo puščajo znani povzročitelji, še vedno ostaja vprašanje. Na mizi je predlog sprememb zakona o varstvu okolja, ki naj bi bil jasen tudi glede dolžnosti odstranjevanja odpadkov, da bi učinkoval za nazaj, pa je malo verjetno.