V teh vročih poletnih dneh je Ledavsko jezero na Goričkem znova zacvetelo oziroma je zaradi prisotnosti cianobakterij dobilo gosto zeleno in zeleno-rjavo odejo. Zadnja leta je pojav cianobakterij, ki jih ne smemo zamenjati za alge, pogost, še posebno avgusta, nam je povedal Aleš Horvat, predsednik Ribiške družine (RD) Murska Sobota, ki ima več kot 600 članov vseh generacij in je druga največja v Sloveniji. Na svojem območju njihovi člani skrbijo za 26 ribolovnih voda in tudi za druge vode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Ledavsko jezero je eno izmed njih, od rib tu najdemo krape, smuče, ščuke, zelenike in druge sladkovodne ribe. Povečano koncentracijo cianobakterij v jezeru so raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo zaznali konec julija v okviru rednega vzorčenja ribnikov in jezer, najhuje pa je v spodnjem delu jezera. Te modrozelene bakterije so sicer naraven pojav in so prisotne v naravi, a je vseeno potrebna previdnost, ko se preveč razmnožijo.
Do kakšnega večjega pogina rib, razen posameznih, ni prišlo, saj se znajo ribe tudi prilagajati razmeram in se umaknejo v čistejšo vodo, kjer je več kisika. Vseeno so v tem času ribičem predlagali, da zaradi povišane koncentracije cianobakterij za ribarjenje izberejo katero od drugih ribolovnih voda, ki jih tudi ni malo. Prav tako so že odsvetovali uživanje rib, ulovljenih v Ledavskem jezeru, ribičem, ki tu vseeno ribarijo, pa svetovali, naj so bolj previdni pri higieni, da jim voda ali kapljica ne bi prišla v sluznico. Odsvetuje se tudi kopanje živali ali uporaba vode iz jezera za zalivanje vrtov. Kakšnih zdravstvenih težav doslej niso zaznali.
Na dolgi rok omejiti vnos hranil
Cianobakterije se v vodah preveč razmnožijo iz različnih vzrokov. Nastanejo, ko se v jezeru razkrajajo organske snovi in je povečan vnos hranilnih snovi. Dejstvo je, da se s potoki v jezero stekajo vode, v katere se izpirajo gnojila z bližnjih kmetijskih površin, k temu pa lahko pripomorejo tudi čistilne naprave, ki ne delajo ustrezno in vode ne prečistijo dovolj. Horvat pove, da so že večkrat zaznali neustrezno vodo v potoku Ledava in domnevali o nepravilnosti delovanja čistilnih naprav. O tem je bil obveščen tudi pristojni inšpektorat, vendar inšpektorji pri pregledu niso odkrili nobenih nepravilnosti ali posebnosti. Poleg tega ima jezero veliko rastja in to z odmiranjem prispeva k nastajanju organskih snovi in razmnoževanju bakterij.
Problematično je lahko tudi, če ribiči pretirano hranijo ribe. »Zagotovim lahko,« pravi Horvat, »da se ribe hranijo, kolikor je zakonsko dovoljeno in predpisano.« Poleg tega je ribarjenje ob Ledavskem jezeru dovoljeno le na eni tretjini jezera, zato sogovornik dvomi, da so k povečanemu razmnoževanju bakterij prispevali njihovi ribiči. Težave s cianobakterijami se najpogosteje pojavijo poleti, avgusta, stanje pa se močno izboljša z deževjem, običajno v začetku septembra. Z večjim pretokom vode iz potokov v jezero voda dobi več kisika in se očisti. K zdajšnjemu stanju in cvetenju prispevata tudi vročina in suša, saj je v tem obdobju v primerjavi s spomladanskimi meseci veliko manj vode in slabša pretočnost, še razloži predsednik RD Murska Sobota.
Nacionalni inštitut za biologijo bo meritve ponovil ta mesec, sicer pa bo treba, kot menijo v Krajinskem parku Goričko, na dolgi rok omejiti vnos hranil, ki pritekajo v jezero po Ledavi, Klavžnem potoku in Lukaju tudi z več čistilnih naprav.