Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL) je predstavil prve izsledke nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19. V raziskavo so vključili tri tisoč oseb, naključno izbranih na reprezentativnem vzorcu glede na starost, spol in geografsko razdelitev Slovenije, vzorec ljudi pa je pripravil Statistični urad Republike Slovenije s Fakulteto za družbene vede UL. V prvem delu, ki so ga izvajali od 20. aprila do 1. maja, so 1368 osebam, ki so se odločile sodelovati v raziskavi, odvzeli bris zgornjih dihal oziroma nosnega dela žrela ter vzorec krvi. Z odvzetimi brisi so ugotavljali razširjenost trenutno potekajočih aktivnih okužb s koronavirusom, odvzeti vzorci krvi pa so služili za oceno prekuženosti oziroma za določitev števila ljudi, ki so bolezen že preboleli. Uradni izsledki raziskave, ki so jih predstavili včeraj, so pokazali, da je imelo 41 preiskovancev protitelesa proti koronavirusu, kar je 3,1 odstotka preiskovancev. »Iz tega sklepamo, da je do prejšnjega tedna v stik z novim koronavirusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije. Ker je bil vzorec naše raziskave dovolj velik, smo lahko s 95-odstotno gotovostjo prepričani, da je prekuženost prebivalcev Slovenije z novim koronavirusom med dvema in štirimi odstotki,« je povedal Mario Poljak, glavni in odgovorni raziskovalec. Kot je še pojasnil, sta bili med 41 osebami s protitelesi dve aktivno okuženi osebi, pri čemer je bila ena oseba na novo odkrita, ena pa je imela že predhodno potrjeno okužbo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Po šestih mesecih bodo testiranje ponovili
Med povabljenimi, ki so privolili v testiranje, je tudi devetnajstletna Anabella Dajč s Hodoša. »Ker smo se doma že prej pogovarjali o tem testiranju, sem se takoj odločila za sodelovanje. Zdi se mi koristno, da opravljajo tovrstne raziskave,« je povedala sogovornica in opisala potek odvzema vzorcev. »Najprej sem prejela klic, v katerem so me obvestili, da bo v naslednjih dneh prišla strokovna ekipa opravit testiranje ter da me bodo o točni uri prihoda obvestili na dan testiranja. Za odvzem vzorcev sta prišli dve gospe, oblečeni v popolno zaščitno opremo. Ena je ostala zunaj, druga pa je šla z mano v sobo. Najprej mi je vzela eno epruveto krvi, nato pa še bris iz nosa.« Dajčevo je zanimalo, ali je postopek boleč, vendar ji je medicinska sestra zagotovila, da gre le za rahlo ščegetajoč občutek. »To ne drži, mene je zabolelo tako, da so mi pritekle solze. Med odvzemom brisa iz nosnega dela moraš namreč dihati skozi usta, nato pa ti sestra s tanko, dolgo palčko odvzame bris. Palčka je res mehka, vendar je občutek neprijeten,« pove sogovornica, ki je bila testirana v prvih dneh izvajanja raziskave. Rezultati, na katere je čakala dober teden in pol, so bili negativni. Če bi bila okužena z novim koronavirusom, bi jo o tem obvestili v enem dnevu, tako kot vse okužene. »Naslednji dan bi prišli domov in nam razložili vse nadaljnje postopke. Povedati bi jim morala, s kom vse sem bila v stiku, saj bi jih obvestili o mojem stanju, s preostalimi člani družine pa bi morala ostati v domači karanteni.« Kot je še povedala sogovornica, jo bodo izvajalci raziskave vsakih štirinajst poklicali in povprašali o počutju, po preteku šestih mesecev pa jo bodo, tako kot druge sodelujoče, ponovno prosili za odvzem krvi. Kot je pojasnil virolog Miroslav Petrovec, bodo ti rezultati omogočili dokončno oceno prekuženosti oziroma bodo določili število prebivalcev Slovenije, ki so prišli v stik z virusom v prvem valu. »Najbolj pomembna trajnost raziskave je v sledenju preiskovancev vsakih štirinajst dni. Tudi zato imajo sodelujoči v raziskavi telefonsko številko, na katero lahko v primeru pojava simptomov pokličejo, in jim bo zagotovljena diagnostika,« je dodal.
Imunost po okužbi s koronavirusom ni nujna
Pri izvedbi raziskave, ki se bo končala šele oktobra, ko bodo izvedli ponovno testiranje preiskovancev, sodelujejo Medicinska fakulteta UL, Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, Fakulteta za družbene vede UL, Univerzitetni klinični center Ljubljana ter Reševalna služba Pacient, d. o. o., podprla pa sta jo ministrstvo za zdravje in vlada. Namen raziskave je bil odgovoriti na vprašanja, koliko ljudi v Sloveniji je v tem trenutku aktivno okuženih s koronavirusom, kolikšen delež med njimi je asimptomatskih in sploh ne vedo, da so okuženi, ter koliko ljudi v Sloveniji je prišlo v stik z virusom in je bolezen že prebolelo. Po prvi fazi opravljene raziskave je znano, da ni nujno, da so osebe, ki so okužbo prebolele, zoper novi virus tudi odporne. Kot je povedal Poljak, so koronavirusi zelo specifični, saj pri že znanih koronavirusih vemo, da je imunost proti njim kratkotrajna. »Za novi koronavirus smo slišali 31. decembra 2019, zato je težko kar koli napovedati.« Raziskava, opravljena v Sloveniji, je sicer prva v svetovnem merilu, ki je izmerila prekuženost na reprezentativnem vzorcu populacije celotne države. Prav tako je po besedah odgovornih izjemna zato, ker so hkrati ugotavljali prekuženost in trenutno okuženost prebivalstva. Sodelovanje v raziskavi je zavrnilo 448 ljudi, 1146 pa se jih na povabilo ni odzvalo.