Slovensko javnost je pred dnevi razburil tvit poslanke Slovenske demokratske stranke Jelke Godec. V njem je zastavila vprašanje, zakaj je bralna značka v slovenskih šolah obvezna. Kar sicer ne drži, saj bralna značka ni obvezna, ampak temelji na prostovoljni odločitvi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladi raziskovalci razočarani, niti izjemni rezultati jim praviloma ne koristijo pri pridobivanju Zoisove štipendije
Če ministrstvo ne sofinancira tekmovanja, ne dobijo točk pri odločanju o upravičenosti do štipendije.
Po tvitu se o tem v javnosti precej govori, odzvalo se je tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. "Na ministrstvu jo vsekakor spodbujamo in pozdravljamo njen namen. Branje nas bogati in ima veliko pozitivnih lastnosti. Spodbujanje branja pri otrocih je nedvomno odlična popotnica za vse življenje. Z branjem bogatimo besedni zaklad, osvajamo nove besede in besedne zveze, izboljšujemo spomin in koncentracijo, spodbujamo miselne procese, krepimo bralno razumevanje, splošno razgledanost, razvijamo domišljijo itd. Brez branja ni znanja, obenem pa je branje lahko tudi zabava. Knjige so navdih in branje ponuja priložnost za razvoj na različnih ravneh," so zapisali.
O tem, kaj menijo o uporabnosti in pomembnosti bralne značke, smo povprašali tudi nekaj pomurskih šol. Ravnateljica Osnovne šole Miška Krajnca Velika Polana Danijela Apatič pravi, da se pri njih bralna značka izvaja tako na razredni kot predmetni stopnji. "Tudi na šoli smo imeli debato o tem, saj naši strokovni delavci spremljajo dogajanje. Menim, da je bralna značka dober način za spodbujanje branja in za razvoj pismenosti. Mi jo vsekakor spodbujamo, je pa z ničemer ne pogojujemo," je pojasnila. Dodaja, da bralno značko na razredni stopnji opravlja nekaj več kot polovica vseh učencev, upad pa je zaznan na predmetni stopnji. Od približno 70 učencev je vanjo vključenih le 13.
Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava ravnateljica Tatjana Sabo pravi, da pri njih bralna značka poteka v štirih jezikih, in sicer v slovenskem, madžarskem, nemškem in angleškem. "Jaz jo podpiram in spodbujam tako učitelje, starše in otroke. Glede tvita pa menim, da ima pač vsak lahko svoje mnenje," pravi. Sonja Čerpnjak, ravnateljica Osnovne šole III Murska Sobota, je podobnega mnenja kot Apatičeva: "Učiteljski zbor se o tem pogovarja, saj smo zaznali upad. Zato smo uvedli nekatere aktivnosti, kot denimo skupno branje na začetku šolskih ur." Kot poudarja, so pomembni dejavniki pri vključevanju v bralno značko tako učitelji kot tudi starši, ki so lahko otrokom zgled. V šoli se trudijo konstantno razvijati bralno motivacijo, so pa imeli v lanskem letu prvič primer, da v 1. razredu bralne značke niso opravili vsi učenci. Zlatih bralcev, to so tisti, ki bralno značko opravijo v vseh letih šolanja, so imeli v prejšnjem šolskem letu okrog 20, šolo pa skupno obiskuje 415 učencev.
Sicer pa pristojno ministrstvo navaja, da je v bralno značko vključenih 70 odstotkov osnovnošolk in osnovnošolcev. V prvem triletju 95 odstotkov, v drugem 70 in v zadnjem približno 40 odstotkov vseh učencev.
