Zagotoviti finančno vzdržnost
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Konec takšen kot celotna sezona: Mura - Rogaška 1 : 2
V zadnjem krogu prve lige sta se v Fazaneriji pomerila Mura in Rogaška. Za Sobočane ta tekma ni odločala več o ničemer, razen da se privržencem po slabi sezoni odkupijo z zmago, medtem ko pa so se Slatinčani še vedno borili za obstanek in nujno potrebovali točke. Jim je Mura zagrenila življenje? Ne, bilo je spet obratno. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, za socialni dialog meni, da so predlagane spremembe pokojninske zakonodaje vsekakor izhodišče za dostojnejše pokojnine v prihodnje in seveda tudi osnova za višanje odstotka delovno aktivne populacije v starostnem razredu nad 55 let. "Seveda pa pričakujemo, da nas bo predlagatelj seznanil s finančnimi posledicami predloga. Zagotoviti je namreč treba tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema brez dodatnih obveznosti delodajalcev in delojemalcev – torej brez dvigov veljavnih prispevnih stopenj," je zapisala Čerinova. Iz mnenja, ki so ga iz GZS poslali že v torek, pa je mogoče sklepati, da podpirajo tudi nove predloge glede ureditve dvojnega statusa upokojenca, saj so zapisali, da bo treba razmisliti o še bolj motivacijskih predlogih tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev ter tudi o postopnem dvigu upokojitvene starosti in višanju zahtevane pokojninske dobe. "Vsi ti ukrepi bodo posledično vplivali tudi na rast višine povprečne pokojnine in dostojnejšo višino pokojnin bodočih upokojencev."
Pozdravljajo dvig prispevne stopnje
Lidija Jerkič
, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): "Po prvem pregledu predloga lahko rečem, da bo treba še precej dialoga, da bomo uskladili predlog. To je namreč le vladni pogled, manjkata še sindikalni in delodajalski." Tako bo, po njenem, treba še temeljito preučiti, kaj bi dvig starostne upokojitve na 67 let pomenil. Že zdaj, ko je starostna upokojitev možna pri 65 letih, raste tudi število bolniških odsotnosti pri tistih, ki prestopijo šesto desetletje. "Treba je razmisliti, da ne bo ves prihranek pokojninske blagajne nato obremenil zdravstvene." Dvig prispevne stopnje na 63 odstotkov je, po mnenju Jerkičeve, poskus izboljšanja materialnega statusa upokojencev, medtem ko ima tudi pri spremembah dvojnega statusa pomisleke. Tako glede starosti 63 let, ki je meja, od katere bi bilo med drugim mogoče uveljavljati ta status. Postavlja se tudi vprašanje, ali upokojenci z dvojnim statusom ne bi bili direktna konkurenca zaposlenim na trgu dela.
Nujen najširši konsenz
Jože Smole
iz Združenja delodajalcev Slovenije pravi, da se bodo do predlogov opredelili šele, ko jih bodo temeljito preučili. "Naš cilj je vsekakor vzdržna pokojninska blagajna," pravi Smole, ki ob dvigu pokojninske osnove ne kaže navdušenja, ker ocenjuje, da bo to prineslo tudi višje stroške za delodajalce. Tudi zato pričakujejo v delodajalskih vrstah, da bo o končnih rešitvah dosežen najširši konsenz, tako kot je to bilo pri zadnji pokojninski reformi.
V skladu s pričakovanji
Janez Sušnik
, Zveza društev upokojencev Slovenije, je ocenil, da je dvig prispevne stopnje na 63 odstotkov v skladu z njihovimi pričakovanji. Ob tem so zadovoljni, da bo odmerni odstotek vplival tudi na vdovske, invalidske, družinske pokojnine in nadomestila za invalidska zavarovanja. Pomislekov na dvig upokojitvene starosti na 67 let nima, saj ostaja pogoj 40 let delovne dobe brez dokupa. Pogrešajo pa v ZDUS, da ni nič bilo rečeno o izrednem usklajevanju pokojnin ali sistemskem zakonu o letnem dodatku.
