Vladna govorka Maja Bratuša je spomnila na to, da bo danes na Brdu potekal vladni sestanek s strokovno skupino, potem pa bo sledila še seja vlade, na kateri bodo razpravljali o epidemioloških ukrepih.
Epidemiologinja Eva Grilc je dejala, da je pandemija v svetu še aktivna, tudi nekatere evropske države še ostajajo žarišče. Je pa pozitivno, da se štirinajstdnevna incidenca počasi znižuje. "Manj dober indikator je stopnja hospitalizacije, ki je v 20 državah še kar visoko, med njimi je tudi Slovenija," tako Grilčeva. Se pa Slovenija na drugi strani uvršča med 16 držav z ugodnimi trendi glede smrtnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Osnovni šoli Kapela krepili medgeneracijsko sodelovanje in pridobivali nova znanja
Na Osnovni šoli Kapela vsako leto izvajajo Unesco projekt Živimo skupaj.
Najverjetnejši vir okužbe ostaja lokalnega izvora, sledi družina oziroma skupno gospodinjstvo. Štirinajstdnevno število potrjenih primerov po spolu in starostnih skupinah kaže, da je največ okužb v skupini od 35 do 44 let in v skupini od 45 do 54 let.
Grilčeva je spregovorila tudi o indijski različici virusa. Pravi, da gre za dvojno mutirani sev, o katerem je še malo znanega, ni podatka, ali je bolj kužen in ali povzroča težjo klinično sliko. V zadnjem času se pojavljajo sumi, da je ta sev prisoten tudi v Evropi.
Dr. Aleš Rozman je predstavil stanje v bolnišnicah. Angleški sev povzroča težjo bolezen kot prejšnja različica, težje zbolevajo mlajši ljudje, nekateri so tudi brez spremljajočih bolezni, opaža. Dodal je, da v bolnišnicah zaznavajo večanje skupine ljudi, ki imajo dolgi covid oziroma postcovid sindrom. To so osebe, ki so virus večinoma v blagi obliki prebolevali doma, ne okrevajo tako kot je pričakovati, ampak še več tednov ali mesecev po okužbi čutijo oslabele. Ali se zadihajo že ob manjših naporih, se jim dolgo ne povrneta okus ali voh... Ocenjuje, da se ta sindrom pojavlja pri 10 do 15 odstotkih oseb, več pa se je o tem začelo govoriti po novem letu.