Predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in članica Zveze društev Moja Mura Andreja Slameršak je povedala, da so v okviru postopkov priprave Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) kot mnenjedajalec večkrat zahtevali dostop do kart, ki bi jasno pokazale predvidene hidroelektrarne, vendar jim teh podatkov niso posredovali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Peter Štumpf prevzel vodenje Škofije Koper
V Kopru je danes potekala slovesna umestitev novega škofa, eden bolj prepoznavnih duhovnih voditeljev v Sloveniji je prevzel vodenje koprske škofije.
"Po vloženi pritožbi smo na spletni strani odkrili dokumente, ki kažejo predvidene energetske zmogljivosti posameznih rek, vključno z Muro," je povedala Slameršak. Po njenih besedah država spet pripravlja podlage za umeščanje hidroelektrarn.
"Kar je pa še bolj alarmanto, je to, da je vlada dejansko začela s sprejemanjem uredbe za poslabšanje ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda," je opozorila in pojasnila, da je sprejem uredbe potreben za pridobitev ustreznih dovoljenj.
"Seveda bo sledil upor. Društvo za preučevanje rib Slovenije bo vsekakor šlo v tožbo. Danes pa smo tukaj naredili načrte, kako te projekte zaustaviti. Najprej bomo zahtevali odvzem uredbe za umeščanje hidroelektrarn na reko Muro," je dodala Slameršak.
Tretji poskus energetske izrabe Mure
Kot so govorci opozorili v petkovi razpravi, gre že za tretji poskus umeščanja hidroelektrarn na reko. Prvi poskusi segajo v 80. leta prejšnjega stoletja. Nov poskus se je zgodil leta 2016, ko se je civilna družba zbrala v kampanji Rešimo Muro! in zbrala več kot 77.000 podpisov proti gradnji.
Takrat je več kot 100 nevladnih organizacij in strokovnjakov opozarjalo na okoljske posledice projektov, leta 2018 pa je bila reka razglašena za biosferno območje pod okriljem Unesca. Kljub temu, kot so izpostavili udeleženci razprave, zdaj prihaja do novih poskusov energetske izrabe Mure.
Govorci so opozorili, da uredba določa osem lokacij za morebitne hidroelektrarne, od tega šest na mejni Muri med Slovenijo in Avstrijo ter dve na odseku do Veržeja. Opozorili so tudi na razhajanja med slovensko in avstrijsko politiko glede reke Mure. Medtem ko je Avstrija v okviru biosfernega območja Mura sprejela zakon, ki prepoveduje gradnjo hidroelektrarn, pa Slovenija po njihovih besedah sprejema dokumente, ki omogočajo njihovo umeščanje.
Pravno in politično nasprotovanje
Predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je spomnil tudi na pretekle poskuse gradnje hidroelektrarne Hrastje Mota, pri katerih so strokovne študije pokazale, da bi bila gradnja nerentabilna in škodljiva za okolje. Po njegovih besedah se lokalno prebivalstvo že desetletja upira energetskim projektom na Muri in bodo to počeli tudi v prihodnje.
"Naj si za božjo voljo enkrat dajo dopovedati ti ljudje, ki o tem razmišljajo, da je to norost in da tega ljudje ob Muri tu v severovzhodni Sloveniji nikoli ne bodo dovolili. Pa če bo to stranka SDS ali Svoboda ali SD ali NSi ali kdorkoli. Naj si to za vedno zbrišejo iz svojih načrtov," je dejal Tuš.
Zveza društev Moja Mura je zato napovedala, da bo sprožila vse pravne postopke in zagnala tudi druge aktivnosti za zaustavitev načrtov in da bodo zahtevali takojšen umik uredbe o energetski izrabi reke Mure.