V času vlade Boruta Pahorja leta 2011 je bil po vzoru takratnega interventnega pomurskega zakona sprejet zakon o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, ki bi, kot so napovedali, na sistemski način reševal razvojne težave v različnih regijah. Danes, po več kot desetletju, je jasno, da zakon potrebuje temeljito prevetritev. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, je tako letos po napovedih pristopilo k njegovi novelaciji in organiziralo več javnih razprav, na katerih so sodelovali tudi razvojniki iz Pomurja. Kljub dolgoletnim težnjam po ustanovitvi pokrajin, kar bi bila po mnenju mnogih edina poteza, ki bi bistveno okrepila regionalni razvoj, so na ministrstvu že na začetku poudarili, da se v razpravah in spremembi zakona ne bodo lotevali vsebin o pokrajinah, čeprav možnost uvedbe tako imenovane pilotne pokrajine ostaja na mizi. Kot neke vrste obvod pokrajin vidijo v povečanju teže regionalnih razvojnih agencij, tako v finančnem kot organizacijskem smislu.
»Od spodaj navzgor«
Kot pojasnjuje Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota, ki je nosilna regionalna razvojna agencija za Pomurje, in vodja Združenja regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji, so ob zavedanju, da bo ustanovitev pokrajin zahtevala več časa in predvsem politične pripravljenosti, z drugimi regionalnimi razvojnimi agencijami aktivno sodelovali pri pripravi utemeljenih predlogov za spremembo zakonodaje. Njihov osrednji cilj je bil sprememba zakona v smeri izboljšanja procesov in organizacije regionalnega razvoja v obdobju pred ustanovitvijo pokrajin. V predlogu sprememb zakona, ki so ga poslali ministrstvu, so se tako usmerili na zasnovo dolgoročnega strateškega razvojnega pristopa, ki naj temelji na strokovnem vodenju in sodelovanju »od spodaj navzgor«, na okrepitev vloge regionalnih razvojnih agencij pri usmerjanju razvojnih procesov in razširitev njihovih zadolžitev ter na poenostavitev tehnično-administrativnih postopkov za oblikovanje odločevalskih organov na regionalni ravni.
»Ključno spoznanje našega dela pa je, da uspeh regionalnega razvoja ni odvisen le od sprememb zakonodaje, temveč predvsem od doslednega izvajanja zdajšnjega zakona o regionalnem razvoju in boljšega povezovanja in umeščanja regionalnih vsebin na nivoju posameznih sektorskih razvojnih vsebin in ministrstev,« ocenjuje Kar, ki poudarja, da predlagane spremembe ne predvidevajo večjih sprememb v delovanju regijskih razvojnih organov, kot sta svet regije in razvojni svet regije, ki v Pomurju delujejo učinkovito. Ob tem pa dodaja, da imajo kljub temu ti organi omejene možnosti pri uresničevanju endogenih razvojnih potreb regije, saj so vezani na vsebinske okvire, ki jih določa država v okviru Dogovora za razvoj regij.
V regionalnih razvojnih agencijah si ob tem želijo za opravljanje splošnih razvojnih nalog v pričakovanju večje avtonomije od lokalnih skupnosti in partikularnih interesov povečati delež sofinanciranja iz državnega proračuna. Ravno tako naj bi razvojne naloge opravljali na podlagi pooblastila, ki bi ga razvojni agenciji podelil svet regije z dvotretjinsko večino, in ne več po izboru na javnem razpisu, poleg tega bi črtali določilo o območnem razvojnem partnerstvu.
Še večja centralizacija države?
Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje, ki je bil del delovne skupine za spremembo zakona, je zadovoljen, da se je minister Jevšek lotil tega procesa, a opozarja, da je bilo v razpravah čutiti tudi težnje stroke po še večji centralizaciji države. Tako je bilo slišati stališča, da se na nekatera območja, kot je podeželje, državi naj ne bi izplačalo vlagati. »Ob prevladi takšnega razmišljanja bi se podeželje povsem izpraznilo. Jaz si v takšni državi ne bi želel živeti,« je jasen Ivanušič, ki ključen korak za regionalni razvoj vidi v ustanovitvi pokrajin in ne zgolj v povečanju vloge regionalnih razvojnih agencij. Hkrati pa podpira poenotenje za potrebno spremembo kriterijev o določitvi obmejnih problemskih območij, za kar si kot župan občine, ki se ji na tem področju dela krivica, že dolgo zavzema.
Med deležniki v regiji so sicer znani pomisleki glede učinkovitosti strokovne podpore regionalnih razvojnih agencij, ki naj bi jo te zagotavljale kadrovsko šibkim občinam. Pogosto se tako eni in drugi tudi znajdejo na nasprotnih straneh pri kandidiranju na razpisih za evropska sredstva, pri čemer se pojavlja očitek, da regionalne razvojne agencije delajo predvsem za lasten interes, ne pa za regijskega.
Predvidoma januarja 2024
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so za Vestnik poudarili, da želijo s spremembo zakona razvojnim regijam dati večjo težo, kar naj bi dosegli z umestitvijo strategije regionalnega razvoja in zagotovitvijo učinkovitejšega delovanja regionalnih struktur. To pomeni predvsem uravnoteženo vključitev deležnikov v regijskih organih in zagotovitev ustreznih sredstev za opolnomočenje in učinkovito delovanje regionalnih struktur, tako države kot občin. Regijam želijo ob tem omogočiti, da bodo v večji meri kot sedaj same odločale o izbiri tistih regijskih projektov, ki so zanje najbolj pomembni. Na ministrstvu spominjajo na regionalne prostorske načrte, ki jih morajo regije pripraviti do leta 2026, v novelo zakona pa bi želeli umestiti rešitev, ki bi v okviru tega omogočala prenos nekaterih nalog z države na regije.
Za izvedbo tega je treba zagotoviti tudi financiranje, ki pa, kot poudarjajo, ne sme temeljiti le na kohezijskih sredstvih. Hkrati želijo bistveno bolj aktivno vključiti druge resorje v sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju regionalnega razvoja in ustrezneje določiti kriterije za obmejna in druga problemska območja. »Zelo pomembno se nam zdi, da v zakonu jasneje in ustrezneje uredimo spremljanje in vrednotenje regionalnega razvoja,« so še navedli na ministrstvu, ki ga vodi Aleksander Jevšek, za naš časopis. Osnutek zakona bo predvidoma pripravljen v januarju prihodnje leto. Še pred posredovanjem v javno obravnavo, kar naj bi storili spomladi, pa na ministrstvu načrtujejo novo razpravo z vsemi deležniki regionalnega razvoja.