Srečanja so se udeležili domači in tuji znani romski aktivisti, kot so Horvath Emmerich Čarli iz Avstrijskega Oberwarta, novinarka Monika Sandreli, učiteljica Ana Marija Čerpnjak in Jožek Horvat Muc. Govorili so o jezikovnih in drugih pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na ohranitev identitete romske skupnosti, kakor tudi na to, kako se nekateri dejavniki spreminjajo in posledično vplivajo na zmanjšanje vrednosti ohranjanja romske identitete - jezika, običajev, kulturnega izročila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Srečanje so pripravili ob praznovanju Svetovnega dneva romskega jezika, ki ga zaznamujemo petega novembra, na dan, ko so pred enajstimi leti prvič predstavili romsko-hrvaški slovar in hrvaško-romski slovar. Ob tem dnevu so pred leti dobili tudi prvi obsežnejši slovensko-romski slovar.
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi med osem in deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7000 do 12.000. Romi po celem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva - 8. april, svetovni dan Romov, in 5. november, ki je razglašen za svetovni dan romskega jezika.
Romski jezik je edini evropski predstavnik indoarijske veje indoevropskih jezikov. Jezik govorijo od Sinkianga na Kitajskem preko Irana, v vseh evropskih državah do prekomorskih držav. Okoli desetega stoletja so se Romi začeli pomikati iz severozahodne Indije in Pakistana proti zahodu. Na poti v Evropo so si izposodili različne perzijske, nekatere armenske in grške besede, kasneje so na romski jezik vplivali še slovanski jeziki, romunščina, madžarščina, nemščina, pa tudi turščina. V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.
V Sloveniji se romski jezik uradno nikjer ne uporablja. Za izboljšanje situacije na tem področju bi država po oceni predstavnikov romske skupnosti lahko podprla sistemsko uvedbo poučevanja romskega jezika v šolah za tiste, ki bi se ga radi naučili. S tem bi se dala možnost ohranjanja, spoznavanja in proučevanja romskega jezika. Romski jezik je zelo raznolik, saj v skoraj vsakem romskem naselju Romi govorijo nekoliko drugače.
Romi svojo kulturno posebnost ohranjajo v obliki aktivnega udejstvovanja v različnih romskih društvih po Sloveniji, kot kulturni animatorji, sodelujejo pri izdajanju romskega
časopisa, slovarjev romskega
jezika za vsakdanjo rabo ter
pripravljajo radijske in
televizijske oddaje.
