Om chanting: »Vibracija, ki zdravi«

»Gre za skupinsko tehniko, pri kateri udeleženci pojemo 'om' 45 minut,« mi je, ko smo že sedeli v krogu, razložil Milan Ketiš, ki je pred letom dni to tehniko pripeljal tudi v Gornjo Radgono. »Leta 2007 je ta tehnika prišla k nam. Prej pa so jo jogiji, po nekaterih virih že pred štiri tisoč leti, že izvajali v Himalaji in uporabljali za zdravljenje,« doda Ketiš v uvodu predstavitve, ki jo sicer opravi vedno, ko skupina dobi kakšnega novinca. Om chanting je sicer, kar se kulise tiče, nezahtevna tehnika, saj potrebuješ le stole, na katerih sedijo udeleženci.

Prvinski zvok, iz katerega naj bi nastalo vesolje

Sedijo v dveh krogih – v notranjem udeleženci sedijo s hrbti skupaj, v zunanjem sedijo obrnjeni proti središču kroga. Takoj, ko sem vstopila v prostor gornjeradgonskega mladinskega centra, me je pobožala prijetna vonjava kadila, opazila pa sem tudi dve sliki. Na eni je razsvetljeni duhovni mojster Paramahamsa Vishwananda, ki živi v Nemčiji, deluje pa po vsem svetu, na drugi pa je Mahavatar Babaji, himalajski jogi, njegov učitelj. Oba sta to tehniko obudila.

Toda od kod in zakaj prav zlog om?
»Om je prvinski zvok, zvok, iz katerega je nastalo vesolje. Tudi v drugih religijah pogosto rečejo, da je bila najprej beseda – tudi v krščanstvu je recimo temu podobna beseda amen, v islamu amin. Pravijo, da je pomen teh dveh podoben pomenu oma. Ker je to prvotni zvok, iz njega vse izhaja in je sam po sebi tudi harmoničen.

S tem ko pojemo om, se na to harmonično vibracijo naravnamo. Vse, kar obstaja, je namreč vibracija – tudi vse materialno, naše telo in vse okrog nas –, ko pojemo zvok te vibracije, se nanjo naravnamo. Ta vibracija pa nas tudi zdravi. Tako naša čustva kot misli in telo,« razloži Milan in doda, da nekateri pravijo, da se s tem zvokom obudijo tudi že mrtve celice.

Gre za podoben učinek, kot ga je dokumentiral japonski znanstvenik, ki je fotografiral vodo pred izpostavljanjem glasbi in po njem. »Naše telo je do 70 odstotkov sestavljeno iz vode, ko poješ om, se telo nastavi na to vibracijo. Zato si lahko udeleženci om chantinga dajo na sredino kroga steklenico z vodo in ta voda se potem uskladi s to zdravilno vibracijo.«

Milan Ketiš se je s to tehniko seznanil v Mariboru, v duhovni organizaciji Bhaktimarga, ki širi različne tehnike samozdravljenja. »Če hočeš, da tehnika deluje, moraš ustvariti krog. Vendar to ne pomeni, da je učinek močnejši, če je v krogu več ljudi. Če je več udeležencev, ima le več ljudi korist od tega. Energija om chantinga deluje tudi na tiste, ki niso tukaj. Tisti, ki smo tukaj, čistimo tudi energijo prostora v okolici, kjer se om poje.«

V stiku s sabo

»Prvič sem na om chanting prišla, ker ga je obiskovala moja hčerka. Hodim že eno leto, ker se dobro počutim po tem,« pojasni Vida Borovič. »Jaz pa sem om chanting spoznala v Mariboru, a mi ustreza, da je tudi v Radgoni. Brez tega si ne znam več predstavljati življenja. To je delo na sebi, balzam za dušo. Doma potem delam še jogo Atma Kriya, meditiram in ponavljam mantre. S pomočjo tega pridem bolj v stik sama s sabo, s svojo dušo. To je bistvo,« doda Nina Borovič.

Mija Holer prav tako pravi, da brez tega ne gre več. »Po napornem tednu, dnevu si ne morem predstavljati, da ne bi šla sem. To mi je sprostitev, daje mi moč, upanje. Ne le zase, tudi za moje domače in vso okolico. Ravno danes sem nekemu sodelavcu – ker je prišel nasmejan, po navadi je bolj zadirčen – rekla, vidiš, tudi zato je dobro, da hodim na 'om', da si sedaj tudi ti nasmejan in zadovoljen (smeh).«

Nika Arnuš je dolgoletna obiskovalka joge, ki večino vaj izvaja doma. »Mi je pa všeč energija om chantinga, energija te skupinske meditacije me napolni, transformira stvari v meni in okrog mene,« pojasni Nika.
Po predstavitvi smo se lotili dela. Nekateri smo najprej sedeli na sredini kroga, na petnajst minut pa smo se menjavali. Da bom 45 minut le sedela, mižala in pela om, se mi je zdelo ogromno, saj me je doma čakalo likanje, pa pomoč otrokom pri tem in onem, a nisem šla, saj je bilo prijetno. Zvok, globoko dihanje, petje s pomočjo prepone, ne iz grla. Že zato, ker me 45 minut niso trgali na pet strani hkrati, sem šla domov – bolj cela, bolj sproščena in z vedenjem, da mogoče za vse nas, tudi zame, še obstaja upanje.