V primerjavi s Slovenijo so na Madžarskem večino ukrepov, s katerimi skušajo ustaviti širjenje koronavirusa, sprejeli približno tri tedne pozneje, čeprav je bil trend rasti obolenj precej podoben, pravi Tjaša Feher, ki jo je leta 2010, po končani srednji šoli v Lendavi, pot odpeljala v madžarsko prestolnico, kjer je uspešno končala študij diplomacije na univerzi Corvinus.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Vseh deset let nisem preživela v Budimpešti, v vmesnem času sem zaradi službe živela tudi v Združenih državah Amerike in na Poljskem, je pa Budimpešta mesto, ki je moja 'domača baza' oziroma izhodiščna točka mojega trenutnega življenja,« je pojasnila Prekmurka. Pove, da so se omejitve zaostrile šele v začetku novembra, ko je vlada uvedla izredne razmere, najprej za 30 dni, nato jih je podaljšala vse do 8. februarja.
Tudi na Madžarskem poznajo policijsko uro, ki je v veljavi med 20. in 5. uro. Policiji pri nadzoru pomaga vojska. »To je na videz precej groteskno. Vojaki namreč nimajo pooblastil za legitimiranje oziroma izdajanje glob osebam v prekršku, vseeno pa po budimpeških ulicah patruljirajo popolnoma oboroženi.« Nošenje mask je v zaprtih prostorih in na javnih prevoznih sredstvih obvezno, v krajih z več kot 10.000 prebivalci pa tudi na prostem, s tem da je v večjih mestih vlada odločitev prepustila lokalnim politikom. Gostinske storitve v restavracijah in kavarnah so prepovedane, večina jih je odprta le za dostavo hrane in osebni prevzem, trgovine, frizerski in kozmetični saloni pa so odprti, toda vse poslovalnice se zapirajo ob 19. uri. Zaprte so vse kulturne ustanove, na srednjih šolah in univerzah izobraževanje poteka na daljavo, večina osnovnih šol in vrtcev pa je odprtih.
Zasebna druženja so omejena na šest ljudi.
Zdravniki izvzeti iz komunikacije
Madžarska ima trenutno eno najvišjih stopenj umrljivosti v Evropi. »Vodilna zdravniška združenja in rektor največje medicinske univerze Sote že več tednov opozarjajo na preobremenjenost madžarskih bolnišnic, a vlada vztraja, da je vzdržnost sistema zagotovljena in da ima Madžarska dovolj respiratorjev, bolniških postelj in zaščitne opreme.« O obveščanju in informiranju Tjaša Feher pravi, da je »komuniciranje z državljani popolnoma centralizirano«, saj največkrat ukrepe napove predsednik vlade Viktor Orban v svojih videoobjavah na facebooku, ki jih nato na tiskovnih konferencah poskušata državljanom razložiti vodja inštituta za javno zdravje in predstavnik policije. »Epidemiološka stroka in zdravniki, ki bi po moji oceni morali imeti pomembno vlogo pri komuniciranju z državljani, nimajo dostopa do govorniškega pulta. Edini načini njihove komunikacije so objava izjav za javnost, intervjuji in poročanje majhnega števila še neodvisnih medijev.«
Težava je tudi, tako kot v Sloveniji, da so ukrepi velikokrat objavljeni pozno popoldne oziroma zvečer in začnejo veljati že naslednji dan. Tjaša Feher še ocenjuje, da ljudje večinoma upoštevajo ukrepe, saj ima »sedaj vedno več ljudi izkušnje iz prve roke, s svojci oziroma prijatelji ali znanci, ki so oboleli, kar verjetno pripomore k temu, da so bolj pazljivi in se ukrepov držijo bolj dosledno, kot so se še pred meseci«.
Težava je tudi, tako kot v Sloveniji, da so ukrepi velikokrat objavljeni pozno popoldne oziroma zvečer in začnejo veljati že naslednji dan.