Evropska komisija je pred dobrim tednom predstavila evropski zeleni dogovor – časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva Evropske unije. Dogovor predvideva učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo. To naj bi ustavilo podnebne spremembe, preprečilo izgubo biotske raznovrstnosti in zmanjšalo onesnaževanje. Dogovor zajema vse gospodarske sektorje. Za dosego cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 bo komisija v naslednjih treh mesecih predstavila evropski podnebni zakon. Poleg tega je predvidena priprava kar nekaj strategij s področja posameznih sektorjev, ki naj bi dale prve rezultate do leta 2030. Za področje kmetijstva sta predvideni dve strategiji, ena za biotsko raznovrstnost in strategija »od vil do vilic« za trajnostno hrano. Na mizi bodo tudi predlogi za Evropo brez onesnaževanja. Za dosego ciljev do leta 2030 komisija načrtuje 260 milijard evrov ali vrednost 1,5 odstotka BDP v letu 2018. V programu je predvideno postopno uvajanje davka na ogljikov dioksid, iz obdavčitve ne bo izvzet niti letalski promet. Dobili naj bi več kot milijon postaj za polnjenje električnih avtomobilov. Načrtuje se gradnja parkov vetrnic na morju in na kopnem in ekoloških plinskih elektrarn. Energetsko intenzivne industrijske panoge – jeklarstvo in predelava aluminija – bodo plačevale strošek onesnaževanja. To pa ne pomeni postavljanja evropske industrije v nekonkurenčen položaj, saj program predvideva uvedbo davkov oziroma carin za proizvode, izdelane iz surovin iz držav, ki ne spoštujejo ekoloških standardov (ZDA in Kitajska). Ekološke naložbe in finančni produkti, povezani z ekologijo, naj bi bili davčno razbremenjeni. Za potrošnike se bodo povečale cene fosilnih goriv (nafte in plina). S tem želijo v prvi vrsti prestrukturirati mobilnost. Za gospodinjstva z nizkimi dohodki načrtujejo uvedbo nadomestil oziroma kompenzacij. Posebnih kompenzacij ali razvojnih spodbud bodo deležne regije v državah članicah, ki so še danes odvisne od premoga. Program uvaja »proizvodno recikliranje« odpadkov in uporabo biomase.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kmetijstvo
V zelenem dogovoru je kmetijstvo opredeljeno kot vzor, kljub vsemu je pričakovati nekatere spremembe v kmetijski politiki. V ospredje se postavlja že dokaj uveljavljeno vodilo pri oskrbi s hrano – kratke verige ali lokalna oskrba. Poudarjeno je zmanjševanje uporabe pesticidov in insekticidov. V zelenem dogovoru lahko zasledimo pomembno vsebinsko spremembo. Po tej bi spodbujanje vezave ogljika v zemlji in ohranjanju prsti (sedanji KOPOP) postalo obveza. Gre za eko sheme v prvem stebru plačil skupne kmetijske politike. V drugem stebru, ki je namenjen razvojnim politikam v kmetijstvu in lokalnih skupnostih, pa bi moralo biti 40 odstotkov sredstev vezanih na podnebje in okolje. Predlagana izhodišča že povzročajo nezadovoljstvo kmetijskih organizacij. Te poudarjajo, da ob 15-odstotnem zmanjšanju evropskega kmetijskega proračuna v drugem kmetijskem stebru zastavljenih ciljev ne bodo mogli doseči. Kljub poudarjenim pozitivnim okoljskim praksam v kmetijstvu to ni brez problemov. Nemško kmetijstvo ima velike probleme z nitrati. Zaradi ostrih zahtev po zmanjšanju količine nitratov v kmetijski zemlji so bili pred kratkim veliki protesti kmetov. Zeleni dogovor za zdaj ne rešuje vprašanja pretoka akumulacije znotraj prehranske verige. Ta se pretaka po verigi navzgor, posredno so predmet »plena« tudi kmetijske subvencije, zato se položaj kmetij stalno poslabšuje. To ni samo problem slovenskih, ampak vseh evropskih kmetov.