Osmomarčevsko srečanje slovenskih županj v Turnišču 

Na mednarodni dan žensk so se v Prekmurju, v Turnišču, srečale slovenske županje. Približno vsaka dva meseca se županje – šestnajst jih je v Sloveniji, od tega tri v Pomurju – srečajo pri drugi gostiteljici. Ta jim vedno pripravi predstavitev občine, ki jo vodi, ogledajo si kakšno znamenitost, vedno pa imajo tudi strokovno predavanje o najrazličnejših temah.

Tokratno srečanje je bilo osmomarčevsko obarvano, drugače pa je Vesna Jerala Zver, županja Turnišča, občino najprej predstavila s podatki, nato so si županje – tokrat jih je bilo deset – ogledale dve turniški podjetji, Paradajz in Planiko. Zatem so se odpravile še na obisk 750 let stare turniške cerkve Marije Vnebovzete in prisluhnile Sanji Toljan, zdravnici iz poliklinike Orlando iz Zagreba, ki je znana po svoji hormonski terapiji. Srečanja so se udeležile - poleg gostiteljice - Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice), Milenca Krajnc (Kozje), Alenka Štrucl Dolgan (Divača), Saša Likavec Svetelšek (Hrpelje - Kozina), Cvetka Ficko (Grad), Olga Karba (Ljutomer), Katarina Prelesnik (Solčava), Romana Lesjak (Črna na Koroškem) in Darja Vudler (Sveti Andraž v Slovenskih goricah). Manjkalo je šest njihovih kolegic.

»Najbolj idealno je, ko je v nekem kolektivu ali skupini polovica moških, polovica pa žensk. A če podrobneje pogledamo naše lastnosti; ženske imamo sedmi čut, hkrati lahko telefoniramo, pišemo, pa šenekomu tretjemu odkimaš ali prikimaš – skratka, zmoremo več opravil hkrati. Ženske imamo čut za ljudi, za sočloveka, malo drugačen od tega, kot ga imajo moški. Seveda brez moških ne gre, kot ne gre brez žensk (smeh). A ženska drugače vodi. Pri moških kolegih je zelo razširjeno 'jaz sem to naredil, jaz to znam', me pa rečemo 'mi smo to naredili' – pa čeprav si naredila sama. Torej – ženske smo multipraktiki, ki pa se ne tolčemo po prsih (smeh),« je povedala županja Turnišča Vesna Jerala Zver.

Srečanja jim veliko pomagajo, ne samo v smislu druženja, pravi Darja Vudler, županja Svetega Andraža v Slovenskih goricah. »Predavanja na naših srečanjih so namreč vedno strokovna, povabile smo na primer tudi že računsko sodišče; izmenjamo kakšne primere dobre prakse. Prideš na srečanje s kakim problemom, povprašaš druge županje, kako so kaj podobnega rešile, in si takoj bliže rešitvi. Jaz tudi vedno rečem, da je dobro, da smo v manjšini, da nas je le šestnajst – ker če bi nas bilo dvesto, kot je recimo moških županov, se gotovo ne bi srečevale (smeh). Konec koncev lahko vsako županjo jutri pokličem po telefonu in ji rečem – to potrebujem, pomagaj, pa mi bo pomagala,« pove Vudlerjeva.