Ponovna in tiha obuditev ideje, ki sega v leto 2015, ko je zdravstveno ministrstvo v vladi Mira Cerarja vodila Milojka Kolar Celarc, o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov, je sprožila močan odziv tako pri direktorjih zdravstvenih domov, kakor tudi pri občinah, ki bi ob takšni spremembi ostali pred dežurnih ambulant v zdravstvenih domovih. Po novem sistemu bi namreč dežurne ambulante zaradi vzpostavitve tako imenovanih satelitskih urgentnih centrov v le izbranih zdravstvenih domovih ukinili dežurne ambulante v kar 28 krajih, in sicer v krajih: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenska Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
"Spremembe bi vodile v izgubo življenj"
Kot so napovedali v Skupnosti občin Slovenij (SOS), bodo v primeru, da bo resorno ministrstvo s predlogi nadaljevalo brez širše javne razprave ali celo sprejelo odločitve brez soglasja lokalnih skupnosti, uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. Po njihovi oceni bodo občani s tem prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. V času, ko zdravnikov ne bo, se bodo morali namreč obračati na oddaljene satelitske in urgentne centre, ki bodo edina mesta 24 urne oskrbe. Ob tem v SOS pričakujejo, da se bo gneča na obstoječih urgencah še dodatno povečala, bolniki pa bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj. "Gre za 330.070 prebivalcev, ob tega 70.892 starostnikov, katerih zdravstvena oskrba bo v najnujnejših primerih na kocki. Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb sistema nujne medicinske pomoči pomenila izgubo marsikaterega življenja," so opozorili. Kot nesprejemljivo označujejo tudi dejstvo, da so se spremembe pripravljale po tihem in da naj bi se, tako v skupnosti občin, nameravale sprejeti brez splošne razprave v javnosti, že v manj kot mesecu dni.
Ostro obsojajo tudi navedbe delovne skupine iz predstavitve reorganizacije nujne medicinske pomoči: “Na ta način bomo bistveno zmanjšali začetni odpor manjših lokalnih skupnosti. Že danes te lokalne skupnosti vedo, da v bodoče ne bodo imele ambulantne dežurne službe v nočnem času ter preko vikendov in praznikov. Danes so seveda apetiti veliki, ker lokalna okolja večinoma vse pričakujejo od države. Tako županom ni težko zahtevati vedno več in več.” Kot so zapisali, so takšna stališča, glede na to, da gre za zdravje več kot 330.000 ljudi, kratko malo zavržna. "Poleg tega kažejo na popolno nerazumevanje vloge in pomena občin, saj bi moralo biti jasno, da župani zahtevajo več sredstev za izvajanje nalog, ki jih je občinam z zakonodajo naložila prav država," so poudarili v SOS.
Namera zdravstvenega ministrstva je očitno zmotila tudi koalicijskega poslanca, šefa poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika, ki je na zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana naslovil poslansko vprašanje. "Zakaj želite obuditi idejo vaše predhodnice iz leta 2015 in v čem vidite prednost ukinitev ambulant?" sprašuje ministra Prednik. Bešič Loredan je sicer že pred tem poudaril, da ministrstvo ni sprejelo še nobenega uradnega dokumenta in da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.