vestnik

Otrokom premoč nad odraslimi?

Majda Horvat, 24. 8. 2018
Andrej Petelinšek
Varovanje osebnih podatkov in ljudi pred velikimi sistemi v praksi pomeni tudi varovanje otrok pred njihovimi starši.
Aktualno

Del naše kulture je skrb staršev za otroke, dokler ti ne pridejo do »svojega kruha«, ko pa starši ostarijo in omagajo, zanje poskrbijo otroci. Takšen družinski odnos je tudi osnova slovenske družinske zakonodaje. Toda zdaj ga varovanje osebnih podatkov po evropski splošni uredbi o varstvu podatkov v nekaterih delih postavlja na glavo.

Poseganje evropske direktive v družinski odnos je julija, na presenečenje mnogih, prvo razkrilo šolsko ministrstvo. Sporočilo je, da bodo morali starši polnoletnih dijakov s 1. septembrom za vpogled v njihove ocene in izostanke od pouka otroke prositi za dovoljenje. Gre za pomembno spremembo starega pravila, ko je lahko polnoletni dijak zahteval od šole, da se njegove ocene staršem ne razkrijejo. »Zagotovo bo novo pravilo družine postavilo pred dodaten izziv urejanja odnosov,« je takrat povedal Anton Meden iz Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Sam upa na skrbnost staršev in modrost učiteljev, da bodo še naprej pomagali mlademu človeku in našli pot drug do drugega. Kajti varovanje osebnih podatkov in ljudi pred velikimi sistemi formalno pomeni tudi »varovanje« polnoletnih otrok pred njihovimi starši. Ta nesmisel za naša družinska razmerja je v realnem življenju mogoče preseči samo z dogovorom. V šolstvu torej s pogovorom med starši, otroki in učitelji.


»Ne poznam študenta, ki se preživlja sam«

»Zame je to bizarna ideja,« je o pravici polnoletnih dijakov, da staršem dovoljujejo oziroma prepovedujejo vpogled v šolske ocene, dejala študentka Maja. »Otrokom daje premoč nad odraslimi,« je bila jasna. Prav tako je prepričana, da imajo starši vso pravico vedeti tudi za višino štipendije, ki jo prejema njihov otrok, dokler se šola in ga sami pri tem finančno podpirajo. »Ne poznam študenta, ki bi lahko ob študiju s študentskim delom zaslužil dovolj za vse stroške,« je poudarila. Naš družbeni vzorec medgeneracijske povezanosti je zdaj pač tak, da sloni na vzajemnosti pri skrbi za družinske člane, če pa bi bili vrženi v drug sistem, kot ga poznajo na primer v ZDA, bi bilo pač drugače in mladi bi se, tako Maja, gotovo znašli tudi v takšnem sistemu.


Šolstvo torej ni edino področje, v katero posega nova direktiva o varstvu podatkov. Družinsko razmerje, kot ga poznamo pri nas, se lahko podobno načne tudi pri prejemanju državnih štipendij. Če bi se glede varovanja osebnih podatkov polnoletnih otrok za enak korak kot šolsko ministrstvo odločilo še ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi to lahko pripeljalo do situacije, da starši ne bi imeli več pravice do vpogleda v znesek štipendije šolajočih otrok, a po drugi strani bi glede na zdajšnji sistem polnoletni otroci imeli na osnovi izdane odločbe vpogled v višino prihodkov članov družine. Na višino odobrene štipendije namreč vplivajo prihodki tako staršev kot sorojencev. Toda če bi hoteli starši prikriti svoje prihodke pred otroki, tega po zdajšnjih postopkih ne bi mogli storiti. Na osnovi vloge za pridobitev štipendije, ki jo šolajoči se vloži na center za socialno delo, ta podatke o prihodkih družinskih članov pridobi po uradni dolžnosti. Tu bi torej prav tako lahko prišlo do velikega nesmisla.

be4b8da186334563516e888a58467ab6
Robert Balen
Fotografija je simbolična.

Pravica tako staršev kot otrok

Pristojno ministrstvo v to dilemo očitno ne bo zagrizlo. Ugotavljajo namreč, da ima starš pravico vedeti, koliko znaša državna štipendija, saj priznanje te pravice pomeni izboljšanje socialnega položaja družine in neposredno vpliva na zmožnost staršev, da preživljajo otroka do dopolnjenega 26. leta, če se ta šola. »S tega vidika ima starš pravni interes do vsebine odločbe, saj s preverjanjem podatkov, ki so podlaga za izračun državne štipendije, lahko preveri ustreznost priznanega zneska državne štipendije. Po drugi strani pa ima tudi otrok pravico do vpogleda v vse podatke, ki predstavljajo ugotovljeno dejansko stanje (ugotovljen materialni položaj družinskih članov), ki je podlaga za odločitev o priznanju pravice in njene višine,« so nam še sporočili z ministrstva. Materialnopravno utemeljena korist oziroma izkazan pravni interes naj bi torej formalno presegal vprašanje varstva osebnih podatkov.
Branko Petovar, socialni delavec in v. d. direktorja Centra za socialno delo Pomurje, pravi, da o zadevi ne more dati strokovnega mnenja, njegovo osebno mnenje pa je, da če bi že o čem lahko razpravljali, je to vprašanje, ali ima otrok res pravico vedeti, kolikšne dohodke imajo njegovi starši. Če res z namenom, da kot vlagatelj preveri, ali je izračun državne štipendije korekten, tako Petovar, potem je morda to razumljivo in sprejemljivo.
Andrej Petelinšek
Starši imajo pravico vedeti, kakšna je štipendija njihovih otrok. 
branko petovar MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT vpogled v odločbe