Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj, na predvečer državnega praznika priključitve prekmurskih Slovencev matičnemu narodu z vsemi častmi v Črenšovcih položil venec ob spomeniku narodnega buditelja in duhovnika Jožefa Klekla, in to že osmo leto zapored. "Na ta način se mu v mojem imenu in imenu države zahvalim za njegov doprinos in za doprinos sonarodnjakov za veličasten, prelomen dogodek v narodni zgodovini, za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom," je poudaril Pahor. Zahvalil se je tudi poslancu Jožefu Horvatu, da je pred petnajstimi leti z argumenti uspel prepričati državni zbor, da je 17. avgust razglasil za državni praznik. Gre za pomembno odločitev, ki skupaj s praznikom priključitve slovenske Primorske in obhajanjem dneva Rudolfa Maistra, spomnimo sebe in zanamce, da so bili to trije pomembni mejniki v 20. stoletju, ki so zaznamovali zaokrožitev slovenskega ozemlja. To je omogočalo skupaj s suvereno oblastjo in ljudsko enotnostjo razglasitev samostojne in neodvisne republike Slovenije leta 1991.
Svoj nastop je namenil tudi aktualnim razmeram povezanim s širjenjem novega virusa. Gre za krizo, ki, kot je dejal, preizkuša našo odgovornost in sposobnost sodelovanj, ne samo med političnimi in drugimi institucijami, ampak gre za čisto človeško upanje in zaupanje. "Izkoriščam današnji nagovor ne samo tukaj zbranim, ampak vsem Slovenkam in Slovencem, vsemu ljudstvu, vsem nam, ki skupaj premagujemo to krizo, da jo premagujemo z čim večjo složnostjo," je poudaril. Gre tudi za krizo, ki ji še ne znamo izmeriti ne konca in ne globine, pričakujemo pa lahko, da bo prinesla stiske in bo zaradi nje marsikdo ostal brez dela. Zaradi nas samih in naših otrok smo dolžni kar se da složno reševati to krizo, je dejal predsednik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Zbrane je tudi nagovoril poslanec Jožef Horvat. Zahvalil se je Pahorju, da kot prvi predsednik vsako leto z obiskom Črenšovec "... skupaj z nami in skupaj z vso Slovenijo, tukaj pred spomenikom Jožefu Kleklu izražate spoštovanje in hvaležnost, ne samo Kleklu, ampak vsem zaslužnim, da lahko danes tukaj slovensko govorimo." Poudaril je, da danes bolj kot kdajkoli razumemo, da so prelomni dogodki izpred dobrih sto let za slovenski narod in posebej za prekmurske Slovence dogodki, ki so, tako Horvat, vredni spomina na oltarju spomina slovenskega državnega praznika.
Zbrane je nagovorila tudi županja Vera Markoja. Ob spominu na velikane slovenskega naroda je spomnila tudi na sto let od podpisa Trianonske pogodbe, ko je bilo Prekmurje tudi formalno priključeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. "Spomnimo se te obletnice v duhu požrtvovalnosti naših prednikov za domovino in si dajmo priložnost, da najdemo skupni mir in sožitje ter medsebojno spoštovanje s sosednjimi narodi in iskanje skupnih vezi po vzoru preprostih ljudi," je poudarila Markojeva.
Na slovesnosti je županja Vera Markoja podelila tudi priznanji za dosežke na kulturnem področju. Prejela sta ga Domen Zver in Miha Zelko. Oba sta mlada gledališčnika, ki sta z nastopom obogatila številne občinske prireditve, tako tudi ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Črenšovcih.
