Pediatrija: Kdo bo skrbel za naše majhne bolnike? 

Ljubljanska kardiologija

Službi za kardiologijo Pediatrične klinike sta se danes pridružila dva zdravnika, specialista pediatra kardiologa iz tujine, so sporočili iz UKC Ljubljana. Zdravnika s Hrvaške in Združenih držav Amerika sta bila na oddelku, se spoznala s procesi del in seznanila z opremo, delati pa še ne moreta, dokler ne bo začel veljati zakon o zdravniški službi.Tako Američan kot zdravnik iz Mostarja namreč zaenkrat pri nas ne moreta delati. Američan, ker ne prihaja iz Evropske unije. Drugi, ki sicer ima hrvaški potni list, torej ima vsa dovoljenja v EU, pa zato, ker nima opravljenega izpita iz slovenskega jezika, ki je zdaj pogoj.

Težave tudi na mariborski pediatriji

Mariborsko pediatrijo je znova pretresel zaključek še ene tragične zgodbe, ki je prinesel pravnomočno obsodbo zdravnice. Zaradi smrti 16-mesečne deklice pred devetimi leti je bila upokojena pediatrinja, ki je dežurala v času tragičnega dogodka, minuli teden obsojena na desetmesečno zaporno kazen. Obe žalostni in odmevni zgodbi na pediatrični kliniki UKC Maribor - od smrti Bora Nekrepa mineva deset let - sta pokazali tudi na pomanjkljivosti na otroški kliniki.

Ni torej bilo ugotovljeno, da so bile okoliščine tiste, ki so pripeljale do smrti obeh otrok. So pa ob nadzorih in spremljanju dela na kliniki strokovnjaki opozorili na pogoje, ki pomenijo slabšo oskrbo otrok v UKC Maribor. Dr. Ciril Kržišnik je že leta 2009 opravil analizo zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v severovzhodni Sloveniji in bolnišnico opozoril predvsem na kadrovsko pomanjkanje in prostorsko stisko. Tudi izredni strokovni nadzor Zdravniške zbornice je ugotovil "objektivno hudo, v enoti intenzivne terapije pa kar kritično pomanjkanje osebja". Težave pa so se znova pokazale pri zdravljenju enoletnega otroka z ošpicami minuli mesec. Se je v teh letih sploh kaj izboljšalo?

Še vedno ni transportov
Zaradi kadrovske stiske na intenzivni negi pediatrije so pred dvema letoma tudi ukinili transporte. To pomeni, da najhuje bolne otroke iz severovzhoda države, ki bi potrebovali zdravljenje v terciarni ustanovi, vozijo v Ljubljano in ne več v Maribor. "Morda smo jih prezgodaj sploh uvedli, saj za to potrebuješ dovolj številno ekipo," zdaj razmišlja predstojnica, ki prizna, da je za bolnike daljša pot gotovo slabša, čeprav Slovenija ni tako velika. Podobna težava je tudi na nacionalni ravni, zato dve mariborski kolegici pomagata, nekatere otroke torej pripeljejo tudi v Maribor. Ti transporti so zdaj tudi namensko financirani, pravi Marčun Varda, ki pa si želi, da bi v prihodnje imeli dve ekipi za transporte v celotni državi.

Najbolj kritično pri najhuje bolnih

Vsega, kar je dr. Kržišnik tedaj predlagal, niso realizirali, prizna dr. Nataša Marčun Varda, predstojnica pediatrične klinike UKC Maribor. So se pa kadrovsko okrepili. Trenutno je na pediatrični kliniki 24 specialistov, a lahko bi jih bilo 28, toliko je namreč sistemiziranih mest. "Naša sistemizacija se je popravila za skoraj sto odstotkov, ko je bil tukaj dr. Kržišnik, je bilo namreč 15 mest. Preostala štiri mesta bodo praviloma zasedena do konca leta, trije od osmih specializantov namreč zaključujejo letos," je optimistična predstojnica.
Kržišnik je sicer predlagal 35 mest - tako bi vsaka enota pediatrije imela tri do pet specialistov, intenzivna nega pa vsaj osem. Najbolj kritično je sicer prav na intenzivni terapiji, tam je zdaj šest zdravnikov, mest imajo devet. Prav iz te enote je v preteklih letih odšlo sedem pediatrov, letos se je še ena izkušena intenzivistka odločila, da delo nadaljuje čez cesto, v porodnišnici.

"Zastrašujoča" pot na sodišče

Zdaj računajo na mlade zdravnike, da bi okrepili ekipo, ki se ukvarja z najhuje bolnimi otroki.

"Bojim se, kaj se bo zgodilo, če se kaj takega zgodi meni. Ker bi šla verjetno po isti poti"

A med specializanti, ki zdaj zaključujejo specializacijo, je samo ena mišljena za intenzivno terapijo, pove Marčun Varda, še en specializant pa tudi že dežura v intenzivni enoti, a še ne bo zaključil v prihodnjih dveh letih. Na še dva iz regije v prihodnje računa predstojnica. Pa bodo ostali? "Poskušamo jih motivirati. Razlog, da se mladi ne odločajo za ta res rizična mesta, so tudi ti zapleti. Če se zgodi nekaj, kar je lahko sicer naraven potek neke bolezni, je pot neminovno na sodišče. Kar je zastrašujoče. Ko veš, da če ti bo umrl nekdo, ki bi umrl komurkoli, boš zapečaten za celo življenje. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli probleme povsod - v Mariboru ga že imamo, v Ljubljani, kjer se je cela enota za intenzivo razpršila, tudi," pravi predstojnica in prizna, da se nekateri mladi prav zato, ker bi morali "pomagati" tudi v intenzivni enoti, v preteklosti niso odločili, da po specializaciji ostanejo v UKC Maribor. "Pri čemer bo intenzivističnih pacientov vedno več, to je prihodnost pediatrije."

Nadgradnja med prioritetami?

Država je sicer mariborski pediatriji za prihodnje leto namenila milijon evrov za širjenje intenzivne enote, kar pomeni pet novih postelj in še enega ali dva specialista. A pet novih postelj ni tisto, na kar pediatrija že več let čaka. Že leta 2010 naj bi bilo namreč zagotovljenih šest milijonov evrov za dolgo pričakovano nadgradnjo pediatrične klinike. Tako bi pediatrija pridobila 20 postelj. Zdaj jih ima 60, dvakrat manj kot v 90. letih, ko jih je bilo 120. Nadgradnja bi sicer pomenila predvsem več prostora za kronične bolnike, za katere zdaj ni dovolj prostora. Marčun Varda ocenjuje, da bi jih potrebovali 90, toliko je bil tudi predlog dr. Kržišnika.

Umre en otrok do dva letno
Na pediatrični kliniki umre en otrok do dva na leto, običajno nedonošenčki, starejši otroci pa zelo redko. Praviloma gre za kronične bolnike s številnimi težavami. Tudi letos so imeli en primer. Sta kadrovska in prostorska stiska okoliščini, ki sta privedli do teh dogodkov? Predstojnica Nataša Marčun Varda priznava, da preutrujenost ali neustreznost opreme lahko pripomore k neželenim dogodkom: "A ne moremo tega posploševati. Absolutno morajo biti stvari organizacijsko urejene. Vendar bi lahko imeli tudi vse urejeno, dovolj kadra in najnovejšo opremo, pa bi človek umrl. Šli smo skozi zelo težko obdobje v času primera Nekrep. Težko je bilo delati, ljudje so bili nezaupljivi. Mislim, da smo si zaupanje nato pridobili nazaj. Zaradi obsodbe, ki jo je zdaj doživela kolegica, ki je bila 40 let vzorna zdravnica in za katero damo roko v ogenj, da je naredila vse za bolnika, se lahko le bojim, kaj se bo zgodilo, če se kaj takega zgodi meni. Ker bi šla verjetno po isti poti."

Kako daleč so pogovori z aktualnim vodstvom? "Ko je dr. Vojko Flis nastopil svoje mesto, smo mu pokazali načrte o nadgradnji. Zagotovil mi je, da je to odnesel na ministrstvo za zdravje, kjer naj bi bil ta projekt umeščen med prioritete UKC Maribor, ki naj bi se financirali s pomočjo države," pove predstojnica. Morali pa bodo rešiti tudi nesoglasje z arhitektom, ki je konstruiral stavbo klinike za pediatrijo in naj bi nasprotoval nadgradnji.