Pred petimi leti, natanko 29. junija 2017, je v Palači miru v Haagu predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume prebral povzetek arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, napisano na 360 straneh. Slovenija se je odločila, da bo, nasprotno od Hrvaške, razsodbo spoštovala in jo udejanjala, zavezala pa se je tudi, da bo posebno skrb namenila obmejnemu prebivalstvu, ki jih je razsodba prizadela. V Pomurju je bil dan razsodbe »ta prekleti dan« za več družin na območju Razkrižja, okrnjeno pa je bilo tudi veselje v zaselku Mirišče pri Hotizi, ki ga je sicer arbitražno sodišče pripisalo Sloveniji. Pravično in pošteno bi namreč bilo, da bi meja potekala po sredini Murine struge in ne po meji katastra ter da bi na območju Razkrižja mejo zakoličili tako, da ta ljudem ne bi sekala dvorišč in da bi na slovensko stran prešle domačije ljudi, ki so se izrekli, da si tega želijo. Ob vseh izgubah, ki so jih zaradi razsodbe utrpeli ljudje, pa mejno vprašanje med sosednjima državama še vedno ni dokončno rešeno. Prav tako Slovenija ni izpolnila vseh obljub o pomoči ljudem ob meji.
Na območju lendavske občine izstopa problem prebivalcev zaselka Mirišče. Ti so na Upravni enoti (UE) Lendava zaprosili za nove osebne dokumente, vendar teh ne morejo dobiti z novim naslovom. To pomeni, da tri družine po naslovu v osebnem dokumentu še vedno živijo v zaselku Brezovec - del, torej v delu hrvaške vasi Brezovec. »Na matičnem uradu so nam povedali, da novega naslova še ne morejo upoštevati, in ker brez osebnega dokumenta ne morem biti, sem to, da se navede stari naslov, pač sprejel,« pravi Viktor Bogdan. Nekaj pojasnil je sicer dobil, vendar jih sam težko povzame. »Prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše Geodetska uprava RS (GURS). Predhoden postopek je vezan na aktivnosti občine,« pa so nam sporočili z UE Lendava.
Občina Lendava je že julija 2020 sprejela spremembo odloka o imenovanju in preimenovanju ulic, s katerim je Mirišče postalo ulica Hotize, ta dokument je že tudi bil objavljen v uradnem listu, prav tako so zamenjali smerokaze ob cestah, a kljub temu prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše še GURS. »Občina Lendava je leta 2020 prejela pozitivno mnenje GURS-a v zvezi s priključitvijo in imenovanjem Mirišča kot ulice v Hotizi. Na osnovi tega je bil sprejet odlok o spremembi območja naselja Hotiza, poimenovanju ulice v naselju Hotiza ter o preimenovanju ulice v mestu Lendava, vendar GURS sprememb ni vpisal, ker je treba občinski odlok dopolniti. Občina Lendava je nov osnutek odloka pred obravnavo na občinskem svetu posredovala tako na GURS kot tudi na ministrstvo za zunanje zadeve in prosila za mnenje. Občina odgovora še ni prejela.« Občina je nov osnutek odloka na GURS posredovala septembra 2020 in na ministrstvo za zunanje zadeve aprila 2022.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Na Kapci brez igrišča, Balažic priznava, kar ima
Gladko pa je za Mirišče potekal prenos zemljiškega katastra, ki so ga kopirali v Čakovcu, in vpis pravic na nepremičninah v zemljiško knjigo. Lastniki so se namreč izrekli, da se z obstoječim stanjem strinjajo, in zato ponovnih razmer ni bilo. Zgodilo se je že tudi nekaj prodaj na tem območju in vsi postopki so se lahko uredili v Lendavi. Drugače je življenje v Mirišču spet mirno in brez kontrol uradnih oseb organov, ki so bila pred leti, prek lovskih družin z obeh strani meje pa so znova zaživela tudi srečanja in sodelovanje v duhu dobrih sosedskih odnosov. »Ljudje se znamo dogovoriti, politika pa marsikaj zakuha, iz česar potem večkrat ni izhoda,« še pove Bogdan.
Pogajanja za rešitev obmejnih problemov na območju lendavske občine je z vladno delovno skupino za implementacijo arbitražne razsodbe vodil takratni podžupan občine Lendava Stanko Gjerkeš. Največji problem, ki ga je bilo treba rešiti, so bila, tako Gjerkeš, kmetijska zemljišča slovenskih lastnikov, ki so v obsegu 125 hektarjev ostala na drugi strani meje. Z vladno skupino so se dogovorili, da bodo kmetje dobili nadomestne površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov najpozneje do konca leta 2022. Kot smo že poročali, so jim bila ta dodeljena na območju Benice, kar pa je sprožilo znani spor med Kmetijskim gospodarstvom Lendava, ki je imelo to zemljo prej v zakupu, in Skladom. Ta še ni končan, vendar kmetje že obdelujejo 83 hektarjev in vsi so uspeli vpisati svoje GERK-e, kar pomeni, da so upravičeni do subvencije.
Vladna delovna skupina je soglašala tudi s predlogom lokalne skupnosti za rešitev problema za nogometno igrišče na Kapci, ki se je prav tako znašlo na drugi strani meje. Država bo predvidoma prek Nogometne zveze Slovenije zagotovila 350 tisoč evrov za odkup zemljišča za novo igrišče in postavitev objekta, s tem da mora lokalna skupnost zanj poiskati nadomestno lokacijo. Nadomestna lokacija je bila potrjena v času vlade mandatarja Marjana Šarca s terenskim ogledom in z dopisom ministrstva za kmetijstvo, da za nadomestno igrišče v sklopu priprave občinskega prostorskega načrta ne zahteva urejanja zadev glede spremembe kmetijskih zemljišč.
V času vlade Janeza Janše je bil o tej temi izveden tudi sestanek z Vinkom Gorenakom. »Žal se v praksi s strani države ne dogaja nič. Po naših informacijah bi naj čakali na priznanje arbitražne sodbe s strani Hrvaške,« so nam še sporočili z Občine Lendava. Neuresničen je ostal tudi dogovor z vladno skupino o ureditvi mejnega potoka Jedra, ki ob obilnem deževju poplavlja. Očistiti bi ga morali na strošek države v celotni dolžini od Hotize do Kota.
Predstavniki države pa so se neposredno dogovarjali s podjetnikom Damijanom Balažicem, čigar betonarna prav tako stoji na hrvaškem katastru. Balažic je sprva še sodeloval pri pogovorih o višini in načinu izplačila državne finančne spodbude za preselitev betonarne, potem pa več ni želel sodelovati. »Še vedno imamo dokumente, ki jih je izdala nekdanja lendavska občina, zdaj upravna enota, in dokler drugih ne dobim, so ti zame veljavni. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano z naslovom Hotiza 142a. Drugih papirjev, razen tistih, ki jih je pridobil že moj dedek, mislim, da okoli leta 1970, nimam. Te priznavam in ti so za nas veljavni. Drugih nam nihče ni dal. Če pa bomo dobili druge, potem bomo spoštovali te,« je povedal Balažic. Delo v betonarni poteka nemoteno, prav tako poslovanje, še doda, podjetje pa slovenski državi tudi plačuje davke.
Šestim družinam nov dom
Na območju Razkrižja je šest družin, katerih domačije so po razsodbi ostale na drugi strani meje, prejelo finančno pomoč slovenske države pri iskanju novega prebivališča, tega so si potem urejale same. Država se je z Zakonom o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med vlado RS in vlado RH (ZUVRAS) še zavezala, da bo pomagala tudi ljudem, ki svojih domačij na drugi strani meje ne morejo zapustiti, si pa želijo, da meja zanje ne bi predstavljala ovire za normalno življenje. Pogoj za to je med drugim tudi ureditev nekaterih cestnih povezav.
Oktobra 2018 je bil podpisan sporazum med Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) in Občino Razkrižje o ureditvi desetih cestnih odsekov. Julija 2020 so bile na DRSI potrjene projektne naloge, nato izbrani projektanti. Toda zadeva se je upočasnila predvsem zaradi dodatnih zahtev recenzentov projektov. Zadnji usklajevalni sestanek z recenzenti je bil izveden junija letos, postavljeni pa so bili tudi novi roki za dokončanje projektov, za manj zahtevne je to do konca julija, za zahtevnejše (na dveh odsekih je treba zgraditi tudi most) pa do konca avgusta. Vse te postopke vodi Občina Razkrižje, kar jo je doslej že stalo okoli 200 tisoč evrov, kar je glede na višino njenega proračuna veliko. Šele potem se bo v izvedbo vključila država, v kolikor bo seveda nova vlada spoštovala sklenjen sporazum in dogovore.
»Tega, da bi zdaj rekli, da to več ni pomembno, si ne predstavljamo. Vendarle gre za naše ljudi, ki so ostali na obmejnem območju, kar je za nas izjemnega pomena,« je povedal Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje. Brez novih cestnih povezav bi se namreč obmejno območje še hitreje praznilo. Ceste pa niso pomembne le za ljudi, ki živijo ob meji, ampak so zaradi številnih prepletanj v življenjskem prostoru in dvolastništva izjemnega pomena za veliko večji krog ljudi z občinskega in širšega območja. »Vsekakor pričakujemo, da se projekti pripravijo do konca poletja, tako da bi lahko še letos objavili javni razpis za izbiro izvajalca vsaj za pet odsekov. Dinamika financiranja pa mora potem biti usklajena z direkcijo.«
Izpostavil je tudi, da so številni problemi zaradi meje izrazito prišli na površje prav v času epidemije covida-19. Mejni prehodi so bili zaprti, marsikdo ni mogel priti v službo v Slovenijo ali do svojega zdravnika, ker ni imel urejenega začasnega prebivališča. »Kljub temu so pristojni organi na hrvaški in slovenski strani z našim posredovanjem in deloma s pomočjo Štrigove omogočili, da so delavci prestopali mejo na posebej odobrenem prehodnem mestu,« je še izpostavil Ivanušič. Z medsebojnimi dogovori in razumevanjem so doslej že rešili marsikatero življenjsko situacijo.
Gjerkeš: Zgodovinska napaka
Stanko Gjerkeš, nekdanji podžupan občine Lendava, poudarja, da bi bilo treba po petih letih od razsodbe narediti revizijo tega, kar je bilo pri reševanju mejnih vprašanj narejenega, in zaveze države izpolniti. Še vedno je tudi prepričan, da je bil arbitražni sporazum zgodovinska napaka. »Posegel je v naš življenjski prostor, kar najbolj občutimo ljudje ob meji.« Slovenija bi po njegovem morala vztrajati pri sporazumu Drnovšek-Račan.
Pomoč za 19 ljudi
Ministrstvo za javno upravo je z območja Upravne enote (UE) Ljutomer prejelo sedem vlog za finančno pomoč pri iskanju novega prebivališča. Ena vloga je bila zavrnjena v celoti, ostalim vlagateljem so v skladu z določili 17. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med vlado RS in vlado RH (ZUVRAS) izplačali za 19 oseb skupaj 505.850 evrov pomoči. Ministrstvo je vloge prejelo še iz UE Metlika (7) in UE Piran (24). Finančna pomoč države je bila izplačana v višini 2,1 milijona evrov.